Franja

Zadetki iskanja

  • tonale agg.

    1. tonski, zvočen, glasoven

    2. glasba tonalen
  • tonique [tɔnik] adjectif krepilen; grammaire poudarjen, naglašen; musique tonalen, zvočen; masculin krepčilno sredstvo, krepčilo; féminin (= note féminin tonique) osnovni ton; féminin, grammaire (= syllabe féminin tonique) poudarjeni zlog
  • vibrante

    A) agg.

    1. jezik zvočen

    2. pren. doneč, zvonek

    B) f jezik zvočnik
  • vocal [vóukl]

    1. pridevnik (vocally prislov)
    izražen z glasom, glasoven; usten, govoren, ki se tiče (človeškega) glasu; pevski, vokalen; zvočen, doneč, zveneč, odmevajoč
    fonetika vokaličen
    poetično žuboreč; hrupen, glasen, slišen

    vocal cords glasilke
    vocal auscultation medicina osluškovanje govornih šumov
    a vocal communication ustno sporočilo
    the vocal organs govorni organi
    vocal music vokalna glasba
    to become vocal izraziti se z besedami

    2. samostalnik (redko)
    jezikoslovje samoglasnik, vokal
  • vōcālis -e (vōx)

    1. glas imajoč, z glasom obdarjen, govoreč, oglašajoč se: Varr. idr., ne quem vocalem praeterisse videamur Ci. ki ima (dober) glas, eligeretur vocalissimus aliquis Plin. prav močnega glasu, s prav močnim glasom, nymphe O. blebetajoča, klepetajoča (o odmevu, jeki, jeku), athleta mutus … vocalis evasit Val. Max. je spregovoril, ora O. vedeževalčeva, equus Pr. = Adrastov konj, ki je vedeževal, boves Tib. govoreča, vident … saxum iudicis … vocalemque suā terram Dodonida quercu O., antra Stat. kjer se je vedeževalo.

    2. zveneč, zvonek, doneč, glasen, glasovit, zvočen, blagozvočen, milozvočen, miloglasen, blagoglasen: chordae Tib., carmine vocali clarus citharaque Philammon O., Arion O. ali Orpheus H. bogat s pesmimi, pojoči, spevni, aves Plin. pojoče, ranae Plin. kvakajoče, kreketajoče, scarabaei Plin. cvrčeči, svrčeči, črič(k)ajoči, črikajoči, sonus T., Amm. zveneč, čist, jasen, poln (jaren) glas, oratio Varr., verba vocaliora Q. krepkeje zveneče, tria itaque genera signorum, vocalia (s človeškim glasom), semivocalia (s tubo), muta Veg., quanto vocaliora sint vacua quam plena Sen. ph. Od tod subst.
    a) vōcālis -is, f (sc. littera) samoglasnik, vokal: Ci., Corn., Q.
    b) vōcālēs -ium, m pevci, glasbeniki, muzikanti, godci, svirači: Lamp., Sid.

    3. pesn. = pesmi spodbujajoč, pesmi rojevajoč, pesmi ustvarjajoč, spevoroden, pesniški, pesemski: unda Stat. ali undae Castaliae Stat. = ki povzroči(jo), da tisti, ki iz nje (njih) pijejo, pojejo in postanejo pesniki. Adv. vōcāliter

    1. zveneče, razlegajoč(e) se: cum dicto modico secus progressus [h]ostium accedo et ianuam firmiter opp[r]essulatam pulsare vocaliter incipio Ap.

    2. dobesedno, od črke do črke, po glasu in črki, po črki, po besedi: Tert.
  • voiceful [vɔ́isful] pridevnik
    poetično glasen, mnogoglasen; hrumeč; doneč, zvočen, zveneč; odmevajoč (with od)
  • zvȗčan -čna -o, dol. zvûčnī -ā -ō
    1. zveneč: -o ime zveneče, slavno ime; zvučni suglasnici lingv. zveneči soglasniki
    2. zvočen: -a barijera = zvučni zid zvočna stena; zvučni film zvočni film
  • акусти́чний прикм., akústični prid., zvóčen, zvóčni prid.
  • звукови́й прикм., zvóčen, zvóčni prid.
  • звуковой zvočen; tonski; fonetičen;
    з. фильм zvočni film
  • зву́чний прикм., zvóčen, zvóčni prid., odméven prid.
  • звучный zvočen, zveneč, jasen, glasen;
    з. звук (gram.) zvočnik
  • timbre [tɛ̃brə] masculin

    1. znamka; (= timbre-poste) poštna znamka; kolek; žig; štampiljka

    2. zvonec; zvok; barva glasu ali zvoka

    3. populaire glava

    timbre de bienfaisance znamka v dobrodelne namene
    timbre en caoutchouc štampiljka (iz kavčuka)
    timbre antituberculeux protituberkulozna znamka
    timbre dateur, à dater žig z datumom
    timbre électrique, de bicyclette električni zvonec, zvonec na biciklu
    timbre vignette znamka za zalepljenje pisma
    timbre humide, sec mokri, suhi žig
    droit masculin de timbre kolkovina
    collection féminin de timbres zbirka znamk
    voix féminin de timbre zvočen glas
    avoir le timbre fêlé (figuré) hiti malo trčen, prismojen
    apposer, oblitérer un timbre nalepiti, žigosati znamko
    faire collection de timbres-poste zbirati poštne znamke
    imprimer son timbre vtisniti svoj žig
  • timbré, e [tɛ̃bre] adjectif žigosan; familier trčen, prismojen; masculin prismoda

    bien timbré zvočen
    cerveau masculin timbré zmešana glava
    papier masculin timbré kolkovan papir
  • tondo

    A) agg.

    1. obel, okrogel; pren. okrogel, točen:
    cupola tonda okrogla kupola
    numero tondo zaokroženo število
    voce tonda pren. poln, zvočen glas
    a tondo, in tondo v krogu
    essere tondo come una palla pren. biti okrogel, debel
    fare il conto tondo zaokrožiti račun
    sono ventimila lire tonde znese točno dvajset tisoč lir

    2. pren. omejen, bedast, zabit; robat:
    essere tondo come l'O di Giotto pren. biti zabit

    3.
    carattere tondo tisk antikva
    parentesi tonda okrogli oklepaj

    B) m

    1. krog; krogla:
    mezzo tondo polkrog

    2. umet. tondo
    scultura a tutto tondo, a tuttotondo obla plastika

    3. tisk antikva

    4. okrogel predmet

    5. okrogel krožniček, podstavek

    6. poleno

    C) avv. odkrito, jasno:
    parlare chiaro e tondo govoriti jasno in glasno
  • λιγυ-κλαγγής 2 (κλαγγή) poet. zvočen, zvonek, zveneč, čistoglasen.
  • πολυ-ηχής 2 (ἠχέω) ep. zvočen, zvonek, šumen, bučen, glasno odmevajoč.