Franja

captiōsus 3, adv. -ē (captiō)

1. prevarljiv, ukanljiv, lokav, zvit, zvijačen: Dig., o societatem captiosam! Ci., quo nihil captiosius neque indignius potest dici Ci.

2. zavajajoč, varljiv, sofističen: Cod. Th., fallaces et captiosae interrogationes Ci., interrogationes, sententiae Gell., disputationes, verba Sen. ph., captiosissimo genere interrogationis uti Ci., captiose interrogare Ci., sermonem captiose quaerere Cass. Subst. captiōsa -ōrum, n krivi (varljivi, zvodljivi) sklepi, sofizmi: captiosa solvere Ci.

catchy [kǽči] pridevnik (catchily prislov)
privlačen, zapeljiv; varljiv, zvit

a catchy tune melodija, ki si jo lahko zapomnimo

catus¹ 3, adv. -ē (sab. po Varr.)

1. oster, tenkozvočen, zveneč: signa Enn. ap. Varr.

2. pren. ostroumen, bistroumen, dovtipen, pameten, razborit, prebrisan, premeten, prekanjen, zvit, pretkan, spreten, vešč: Pl., Ter., Varr., c. Aelius Sextus Enn. ap. Ci., c. dicta Enn. ap. Varr., quis prudentem et, ut ita dicam, catum ex re externa iudicet? Ci., qui feros cultus... voce formasti catus H., ille catus, quantumvis rusticus H. premeten, čeprav zarobljen; z abl. ali gen. razborit v čem, vešč česa, čemu, v čem: experimentis catus Ap., catus linguā, arte palaestrae, legum Aus.; z inf.: Ap., catus... cervos iaculari H. spreten, da...

cauteleux, euse [kotlö, z] adjectif zvijačno previden; zvit; nezaupljiv

cauteloso oprezen, previden; premeten, zvit

cauto previden, oprezen; zvit, premeten

chuzón, -ona zasmehljiv, porogljiv; zvit, premeten

circonflexe [-flɛks] adjectif kriv, zvit; masculin (accent masculin circonflexe) (pravopisni znak) strešica (^), cirkumfleks

circumglobātus 3 (circum in globāre) okrog česa zvit: Plin.

clever [klévə] pridevnik (cleverly prislov) (at)
spreten, sposoben, domiseln; preudaren, bister, duhovit, odrezav; premeten, zvit
ameriško dobrosrčen, dobrodušen

colmilludo velikih čekanov; premeten, zvit

combado zvit (les)

combinard, e [kɔ̃binar, d] adjectif, populaire prebrisan, zvit, prekanjen, pretkan

conchudo figurativno zvit, premeten

cōnfragōsus 3 (cōnfringere) „lomovit“, od tod

1. neraven, hrapav, grapast, vegast: ager, fundus Varr., via, loca L., locus lapidibus confragosus Col., rupes Front.; subst. neutr. hrapavina, grapasto mesto, grapasta krajina: ex confragoso Sen. ph., creperi aliquid et confragosi Sen. ph.; v pl.: Ci., L., Front.

2. pren.
a) hrapav, negladek: argumenta velut horrida et confragosa Q., versus velut confragosi Q.
b) zvit, dvoumen, vratolomen: condiciones tetuli tortas, confragosas Pl., sed ego illud quaero confragosum Pl. = to mi je previsoko.

contōrto agg.

1. zvit, zavit

2. kompliciran, nenaraven; zamotan; izumetničen:
stile contorto skrotovičen slog

contourné, e [kɔ̃turne] adjectif zvit, kriv, ukrivljen; figuré prisiljen, afektiran in kompliciran

convolute [kɔ́nvəlu:t] pridevnik
botanika zavit, zvit

convulsé, e [kɔ̃vülse] adjectif skrčen, zvit, spačen od krčev

corrido osramočen; zvit, premeten; nejasen; presegajoč

de corrido tekoče
estar corrido čutiti se osramočenega (ponižanega)
hasta muy corrida la noche pozno v noč
dos noches corridas dve noči zaporedoma
tener 30 años corridos biti v tridesetih letih