Franja

animālis -e (anima)

1. zračen: natura animantis vel terrena vel ignea vel animalis Ci.

2.
a) act. oživljajoč (oživljiv), životvoren, življenjski (naspr. inanimus, inanimālis): intellegentia Ci. duševna življenjska moč, duševna vitalnost, ducere cibum animalem Ci. dihati, a. spiritus Vitr., Plin. oživljajoči duh, življenjski duh, življenjske moči; subst. neutr.: omnia constant... ex animali et inanimali Tert.; v pl. animālia Ap., Tert.
b) pass. z dušo obdarjen, ki ima dušo, živ: quadrupes inanima cum animali sono Pac. ap. Ci., exemplum Ci. živi izvirnik, corpora Lucr., res animales Q., dii animales Labeo ap. Serv. bogovi, ki so nastali iz človeških duš (kot npr. penates, dii viales), hostia animalis Macr., Arn., Serv. žrtev, od katere se je bogovom darovala le duša (življenje), meso pa je bilo namenjeno svečenikom. — Od tod subst.

1. animālis -is, f živo bitje, žival: Ap.

2. animal -ālis, n živo bitje, živa stvar, žival: cum inter inanimum et animal hoc maximum interest, quod animal agit aliquid Ci., quod est animal, motu cietur interiore Ci., profiteri,... hunc mundum animal esse Ci., Charybdis si fuit, animal unum fuit Ci., animal sagax homo Ci., animalia inanimaque omnia rigentia gelu L., sanctius animal deerat, natus homo est O., bipedum solus homo animal gignit Plin.; occ. žival (naspr. homo): multa ab animalium vocibus translata in homines Varr., alia animalia gradiendo, alia serpendo ad pastum accedunt, alia volando, alia nando Ci., ne a muribus aliove animali abstinerent L., animalia noxia Col. mrčes; od tod pren. slabš. o človeku: funestum illud animal Ci. zver(ina), divjak. — Adv. animāliter (po) živalsko (naspr. spiritualiter): Eccl., vivere Aug.

beast [bi:st] samostalnik
žival, govedo, zverina
figurativno surovina, surovež

(wild) beast, beast of prey zver
beast of burden vprežna žival
to make a beast of o.s. nesramno se vesti
the Beast vrag, antikrist

bête¹ [bɛt] féminin žival

bêtes à cornes, de somme, de trait rogata, tovorna, vlečna žival
bête à bon Dieu (pika)polonica
la bête humaine človek zver
une méchante bête (figuré) zloben človek
c'est une bonne, une brave bête to je dobričina
bêtes d'abattoir klavna živina
bêtes féroces, sauvages zveri
bêtes ovines ovce
grosse bête, grande bête! bedaček! tepček!
bêtes à poil prašiči in ovce
bêtes fauves jelenjad
chercher la petite bête biti skrajno natančen, truditi se, da bi našli kakšno napako, nepravilnost; vse kritizirati
faire la bête delati se nevednega, sprenevedati se, govoriti neumnosti
il est ma bête noire groza me je pred njim, antipatičen mi je, trn v očesu, ne morem ga trpeti
regarder quelqu'un comme une bête curieuse gledati koga z velikim začudenjem
reprendre du poil de la bête (figuré) zopet pogum dobiti; postati spet samozavesten

būcrius -iī, m (gr. βούκριος) bukrij, neka zver: Iul. Val. (tudi v abl. pl. buriis: būrius).

corocottās ali crocottās -ae, m (gr. κοροκόττας) korokota, zver v Etiopiji, menda šakal: Plin.

divj|i (-a, -e)

1. wild (tudi geografija, zgodovina); rastlinstvo, botanika (samorasel) wild, [wildwachsend] wild wachsend; živalstvo, zoologija (neudomačen) wild, [wildlebend] wild lebend
živalstvo, zoologija napol divji halbwild
divji mož wilder Mann
divja žival wildes Tier
divja zver ein reißendes Tier
figurativno kot divja zver wie ein wildes Tier
kot divji braniti se ipd.: wie wild, wie ein Wilder
figurativno divja deponija wilde Deponie
divja stavka ein wilder Streik
Wild- (konj das Wildpferd, kunec das Wildkaninchen, osel der Wildesel, pes der Wildhund, sadež die Wildfrucht, gos die Wildgans, kura das Wildhuhn, mačka die Wildkatze, raca die Wildente, govedo das Wildrind)

2. (nebrzdan) ungezügelt, zmerjanje, pretep, orgija: wüst

3. od besa, jeze: rasend, wild

4. (nevzgojen) otrok: ungebärdig
|
divje izkopavanje die Raubgrabung
medicina divje meso/tkivo wildes Fleisch/Gewebe, die Wucherung
divji mož figurativno der wilde Mann
biti divji na wild sein auf
| divji ➞ → bezeg, kosmulja, pelin …

dívji sauvage, non apprivoisé; primitif, barbare, non civilisé; effréné, déchaîné, débridé, indompté; brutal, grossier; farouche, féroce; furieux, furibond, impétueux; turbulent, bruyant ; (neobdelan) inculte

divji kostanj marron moški spol d'Inde
divji lovec braconnier moški spol
divje meso excroissance ženski spol (de chair), chair ženski spol morte
divji merjasec sanglier moški spol
divji zakon concubinage moški spol, familiarno collage moški spol, liaison ženski spol
divja zver bête ženski spol féroce, fauve moški spol

ealē, -ēs, f eala, neka divja zver v Etiopiji: Plin.

féroce [ferɔs] adjectif divji, krvoločen, krut, neusmiljen, nečloveški, strašen, barbarski

bête féminin féroce divja žival, zver
faim féminin féroce volčja lakota
examinateur masculin féroce neusmiljen izpraševalec

fosa samostalnik
zoologija Cryptoprocta ferox (zver) ▸ fossza
Sopomenke: podlasičja mačka

grivasti volk stalna zveza
zoologija Chrysocyon brachyurus (zver) ▸ sörényes farkas, guara

Lamia¹ (lamia) -ae, f (Λαμία, λαμία; prim. gr. λαιμός grlo, goltanec, žrelo, τὰ λάμια prepad, λαμία mitološka pošast, ki naj bi se hranila s človeškim mesom; prim tudi lat. lamium)

1. Lámija, bajeslovno bitje, sprva libijska kraljična, Belova hči in Zevsova ljubica; ker je ljubosumna Hera ugonabljala njene otroke, so bajeslovne dojilje spremenile in razmnožile Lamijo v pošastne spake, s katerimi so strašili otroke, češ da z raznimi slepili vabijo k sebi otroke, zlasti zale mladeniče, ter jim izsesavajo kri in použivajo njih meso; v tem pomenu je Lamija = zlovoljnica, vešča, volkodlačka, jaga baba: neu pransae Lamiae vivum puerum extrahat alvo H., si posthac pessimae illae lamiae noxiis animis armatae venerint Ap., lamiae turres Tert. bajke (pravljice, prazne marnje) dojilj, cubavit Lamia Vulg.

2. lamia
a) = divja afriška zver, šakal: Vulg.
b) riba iz vrste bokoplut, lámija: Plin.

leucrocota -ae, f levkrókota, neka neznana hitra indijska zver: Plin.

lupus -ī, m (iz *lúqu̯os, indoev. *u̯l̥ku̯uo- [po drugi razlagi iz indoev. kor. *u̯el-, razširjenega v *u̯lēq- vleči, (raz)trgati, torej volk (*u̯l̥-qu̯-) divja zver, ki trga; gl. lacer, vellō in voltur]; prim. gr. λύκος [iz *Ƒλύκος] = sab. lupus = sl. volk = hr. vûk = let. vìlks = got. wulfs = stvnem. wolf = nem. Wolf)

1. volk, Marsu posvečena žival: Martius l. V., Martiales lupi H., lupi barba H. (pesn. = volčji gobec) = lupi rostrum Plin., lupi raptores V. ali rapaces H., Lact., simulacra luporum L. kipi volkulje z njenimi mladiči, lupi habitus Ambr. volčja podoba, lupus femina (lupa) Enn. fr., Varr. volkulja; pren.: adiciens numquam defuturos raptores Italicae libertatis lupos nisi silva in quam refugere solerent esset excisa Vell. Po Plin. so starodavniki menili, da je škodljivo in pogubno videti volka (enako kot pri nas praznoverneži trdijo o zajcih, mačkah in starkah) ter da človek onemi, če ga volk prej vidi kot on volka; od tod: vox quoque Moerim iam fugit ipsa; lupi Moerim videre priore V. (Ecl. 9, 51). Preg.
a) lupus in fabula Ter., Ci. ep., Serv. volk pride, če se govori o njem = mi o volku, volk na vrata (o človeku, ki se pojavi, kadar govorimo o njem; prim: eccum tibi lupum in sermone Pl.).
b) lupum auribus tenere Ter., Suet. (prim. gr. λύκον τῶν ὤτων ἔχειν) volka za ušesa držati = v veliki zadregi biti, ne vedeti ne naprej ne nazaj, ne vedeti ne kod ne kam.
c) hac urget lupus, hac canis H. = v kleščah, med kladivom in nakovalom biti.
d) ovem lupo committere Ter., Ci. ovco zaupati volku = dati kozliče volku pasti, kozla (kravo) v zelnik spustiti (prim.: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum Ci. in gr. λύκος ποιμήν).
e) cautus metuit foveam lupus H. = kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi (prim.: gr. οὐκ αὖϑις ἀλώπηξ ἁλώσεται).
f) lupus non curat numerum (sc. ovium) V. volk požre ovce, tudi če so preštete.
g) lupus ultro fugiat oves V. volk naj se svojevoljno izogne ovcam = nemogoče naj bo mogoče.
h) lupo agnum eripere Pl. volku iztrgati ovco (o zelo težki stvari).
i) lupus est homo homini Pl. človek je človeku volk = ne zaupaj tistemu, ki ga ne poznaš. — Starodavniki so poznali tudi zgodbo o volkodlaku: ambiguus lupus O. človek, ki se lahko spremeni v volka.

2. metaf.
a) šalj. kot m. k subst. lupa (blodnica) blodnik, hotnik, razuzdanec, razvratnež, pohotnež, vlačugar: Nov. fr.
b) (zaradi požrešnosti) α) požrešna morska riba luben, brancin: Lab. fr., Varr. ap. Plin., Col., Mart., Macr., l. Tiberinus H. β) nek mehkužec, „volčji pajek“: Plin. (11, 80).

3. meton.
a) volčje žvale, volčja brzda (= lupata frena; gl. lupātus 3): Stat. (Achill. 1, 281), equus … duros accipit ore lupos O.
b) grebljica, maček = sidro, kljuka, vlečni kavelj, kavelj „zagrabnik“: lupi ferrei L.
c) ročna pilica (žagica): Pall.
d) bot. hmelj (Humulus lupulus Linn.): Plin. (21, 86). — Lupus -ī, m Lúpus = Volk, priimek več rimskih rodov (prim. srbsko ime Vuk).

lycāōn¹ -onis, m (gr. λυκάων) likáon, etiop(ij)ska zver iz rodu volkov, morda hijena: Mel., Plin.

Molorchus -ī, m (Μόλορχος) Molórh, revni vinogradnik v Kleonah pri Nemeji, ki je pod svojo streho sprejel Herkula, ko se je ta odpravljal ubit nemejskega leva; potem ko je Herkul zver ubil, je Molorhu podaril vsa zemljišča okrog Nemeje: Mart., Stat., luci Molorchi V., pesn. = nemejski gaji. — Od tod adj. Molorchēus 3 Molórhov, molórhovski, molorhéjski: tecta Tib.

per-agitō -āre -āvī -ātum (per in agitāre)

I. „močno gibati“

1. preganjati, pritiskati, vznemirjati: vehementius peragitati ab equitatu C., Aetna maiore vi peragitata Sen. ph.

2. (pre)mešati, (ra)zmešati: mustum Col.

3. pren. (kakor kako zver) spodbosti (spodbadati), živo podž(i)gati: hic stimulus peragitavit audaces Sen. ph. —

II. opraviti (opravljati), dokonč(ev)ati, spraviti (spravljati) h koncu: peragitatur messis mense Maio Plin.

podlasičja mačka stalna zveza
zoologija Cryptoprocta ferox (zver) ▸ fossza
Sopomenke: fosa

požírati to swallow; to gulp; to devour; to consume

požírati kilometre (figurativno) to eat up the miles
naglo, krepko požírati to swig
požírati roman to devour a novel
z očmi požírati to feast one's eyes (kaj on something)
požrla ga je neka zver a wild beast devoured him
tako me grlo boli, da komaj požiram my throat is so sore that I can hardly swallow

prey¹ [préi] samostalnik
rop, plen
figurativno žrtev

bird of prey ptica roparica
beast of prey roparska zver
a prey to žrtev česa
to fall a prey to postati žrtev koga, česa