Franja

castrō -āre -āvī -ātum

I.

1. (s)kopiti, rezati: agnum Varr., gallos Varr., Plin. kopuniti, vitulos, quadrupedia Col., arietes, haedos, iuvencos, verres, sues feminas Plin., mares Suet., Amm., se Luc. fr., se ipsos Vulg., castratus homo Cu. skopljenec.

2. rastline obrez(ov)ati, obseka(va)ti: vites Ca., Plin., arbusta Vitr., arundinetum Col., Plin.

3. žito idr. čistiti, očistiti, vejati, jaloviti: siligo castrata Plin., semen castratum Plin. jalovo zrnje, vina saccis c. Plin. precejati skozi vreče (da se mu odvzame rezkost).

4. odrez(ov)ati, odsek(av)ati, (s)krajšati: caudas catulorum Col., alvos apum Col. izpodrezati; pesn. pren.: libellos Mart. očistiti peg in kvant.

— II. pren. (s)kopiti = zmanjš(ev)ati, (o)slabiti: Sen. ph., Cl., Hier., nolo dici morte Africani castratam esse rem publicam Ci. (prim. Q. I, 6, 15), velut castratis viribus Plin.; v pass. z grškim acc.: virginitas animum castrata recisum Prud.

chaff¹ [ča:f] samostalnik
pleva, rezanica
figurativno malenkost, ničvredna stvar; draženje, nagajanje

a grain of wheat in a bushel of chaff kapljica v morju
I am too old a bird to be caught with chaff nisem tako neumen, ne grem na limanice
to sort the wheat from the chaff ločiti zrnje od plev

Cnidus (Gnidus, Gnidos) -ī, f (Κνίδος) Knid, Gnid, primorsko mesto v Kariji južno od Halikarnasa, torišče Afroditinega (Venerinega) bogoslužja z veličastnim Praksitelovim kipom te boginje: Ci., L., O. idr., O Venus, regina Cnidi Paphique H. Od tod adj. Cnidius (Gnidius) 3 (Κνίδιος) knidski (gnidski): Venus Ci., Plin., coccum Cnidium Cels., Plin. ali granum Cnidium Plin. knidsko zrnje, t.j. seme knidskega volčina, calami Plin. ali arundo, nodi (za pisanje) Aus.; subst. Cnidiī (Gnidiī) -ōrum, m (Κνίδιοι) Knidci (Gnidci), preb. Knida: Ci., Plin.

far (po drugih fār, pravzaprav farr, kakor so tudi izgovarjali), farris, n (prim. osk. in umbr. far = lat. far; prim. sl. brašno)

1. pira, pirjevica, (pšenici podobno žito): Ca., Varr., Col., Plin., Val. Fl., Pers., Iuv., Stat., farris acervus V. kup žita, flava farra V. rumeno pirno zrnje, farris seges L., dura farra Q. (po izročilu je pira najstarejše žito na rimskih tleh); farra tamen veteres iaciebant (so sejali), farra metebant O. jedli so to žito kot žgance ali kot kruh.

2. meton.
a) pirna moka, (trgana) moka: Ca., Col., Mel., percontor, quanti olus ac far H.; occ. darilna moka: f. pium V., Tib., Arn., mollivit aversos penatīs farre pio H., farre litabo Tib., salsa farra, torrida cum mica farra O.
b) kruh: cui satis una farris libra foret H., membra gruis sparsi sale multo non sine farre H. ne brez nastrganega kruha, torej „žerjava, ovaljanega in pečenega v nastrganem kruhu“, sordes farris mordere canini Iuv. pirni kruh za pse (= pasjo hrano jesti), selibra farris Suet.

ivraie [ivrɛ] féminin, botanique ljuljka, plevel

ne recueillir que de l'ivraie (figuré) žeti le črno nehvaležnost
séparer le bon grain de l'ivraie ločiti zrnje od plevela, dobro od slabega

manna¹ -ae, f (gr. μάννα) zrnce, v zrnje strdeli rastlinski sok: manna una turis Plin., croci Veg.

odstrani|ti (-m) odstranjevati

1. madeže, odpadke, sneg, sledove zločina, glavno pričo: beseitigen

2. s čistilom, z operacijo, disciplinsko: entfernen

3. (spraviti drugam) pohištvo, ponesrečenca: fortschaffen, (spraviti proč) wegschaffen; vse pohištvo, vse knjige iz sobe, s police: (aus dem Zimmer/Regal) ausräumen; knjige z mize ipd.: räumen

4. ovire: aus dem Weg räumen, ausräumen, razloge: ausräumen

5. (očistiti) befreien (von) (umazanijo s čevljev die Schuhe von Schmutz befreien); (uspešno očistiti) madež: wegbekommen; zgornjo plast: abtragen
odstraniti X s prekuhavanjem X auskochen
odstraniti X z likanjem X wegbügeln
odstraniti X z luženjem X abbeizen
odstraniti X z luščenjem X abziehen, ablösen
odstraniti X z drgnjenjem X abreiben
odstraniti X z razstreljevanjem X lossprengen
odstraniti X z retuširanjem X wegretuschieren
figurativno odstraniti X z diskutiranjem X wegdiskutieren
odstraniti drobovino živali: (ein Tier) ausnehmen, ausschlachten
medicina operativno odstraniti kaj (etwas) wegoperieren
odstraniti skorjo z debla: (einen Stamm) entrinden
odstraniti žlindro iz Xa X abschlacken/entschlacken
odstraniti apno iz Xa X entkalken
odstraniti dlako z Xa X enthaaren
odstraniti kali z Xa X entkeimen, auskeimen
odstraniti korenine čemu (etwas) abwurzeln
odstraniti koščice iz Xa X entsteinen, aussteinen, entkernen
odstraniti led z Xa X enteisen, abeisen
odstraniti ličilo abschminken (se sich)
odstraniti listje z Xa X entblättern
odstraniti lupino čemu: (etwas) ausschälen
odstraniti mine (ein Gelände) entminen
odstraniti opaž entschalen, ausschalen
odstraniti peclje Xu X entstielen, abstielen
odstraniti pečat z Xa X entsiegeln
odstraniti rjo z Xa X entrosten
odstraniti saje iz Xa X entrußen
odstraniti sluz iz Xa X entschleimen
odstraniti svinec iz Xa X entbleien
odstraniti vlakna iz Xa X entfasern
odstraniti zrnje iz Xa X auskörnen

osípati butter; effeuiller; faire tomber (des feuilles, des pétales, des aiguilles de pin)

osipati se tomber, se détacher, (drevje) s'effeuiller, perdre ses feuilles, perdre ses aiguilles, (zrnje) s'égrener
osipati koruzo, krompir butter le maîs, les pommes de terre
veter osipa cvete le vent effeuille les fleurs
osipati pepel s cigare faire tomber la cendre de son cigare
preveč zrela pšenica se osipa le blé trop mûr s'égrène

osúti répandre tout autour, remonter la terre autour de

osuti se (listje) s'effeuiller, tomber; (zrnje, jagode grozda) s'égrener
vrtnica se je osula la rose s'est effeuillée

píčiti (-im) | píkati (-am) perf., imperf. pungere, mordere (tudi ekst.); beccare:
komarji so pikali le zanzare pungevano
pren. le kaj ga je pičilo, da odhaja ma cosa lo ha preso che se ne va?
pren. puška nese, kakor jo piči il fucile porta dove gli pare
pren. če me bo pičilo, pridem se mi viene voglia, vengo
kokoši pikajo zrnje le galline beccano il mangime
PREGOVORI:
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda

pīnsō¹ (pīsō: Ca., Plin. ) -ere, pīnsī in pīnsuī, pīnsum, pīnsitum in pīstum, pīsum (indoev. kor. *pei̯s- tolči, teptati; prim. skr. pináṣṭi (on) tolče, pha, melje piṣṭá- moka, gr. πτίσσω pham, drobim, luščim, tolčem, πτίσμα, πτισάνη oluščen ječmen, πτίσις, πτισμός tolčenje, phanje, luščenje, sl. phati, češko pĕchovati, sl. pšeno, pšenica, pesto, lit. paisýti otepati ječmenovo zrnje, mlatiti, pìsti = coire cum femina spolno občevati, piestà = poljsko piasta tolkač, stopa, rusko pést lesen možnar, tolkač, češko píst bat, tolkač, let. pìesta, piests lesen možnar, pàisît treti lan) (s)phati, (s)tolči, (z)drobiti: paullulam pilam ubi triticum pinsat Ca., promendum hieme (sc. far), cum interim neque malis molui neque palatis pinsui Pomp., et id (sc. rudus) non minus pinsum absolutum crassitudine sit dodrantis Vitr., idque (sc. rudus) pistum absolutum ne minus pede sit crassum Vitr., tribus heminis vini triens pinsiti alii permiscetur Col., Varro quae (sc. cepa) sale et aceto pista est arefactaque, vermiculis non infestari auctor est Plin., Etruria spicam farris tosti pisente pilo praeferrato fistula serrata et stella intus denticulata, ut, si intenti pisant, concidantur grana ferrumque frangatur Plin., pistum a pinsendo pro molitum antiqui frequentius usurpabant, quam nunc nos dicimus P. F.; pren.: pinsunt terram genibus Enn., aliquem flagro pinsere Pl. (pre)bičati, quem nulla ciconia pinsit Pers. = ki se mu ne moreš rogati, ki ga ne moreš zasmehovati.

Opomba: Impf. pinsibant: Enn. ap. Varr.

pléva balle ženski spol , glume ženski spol ; vannée ženski spol , vannure ženski spol

ločiti zrnje od plev séparer le bon grain de l'ivraie

pléva (-e) f loppa, pula; bolla:
agr. ločiti zrnje od plev separare, liberare il grano dalla pula; pren. separare, distinguere il grano dal loglio

plevél (-a) m erbaccia, erbacce; malerba (tudi pren.); pianta infestante:
pren. ločiti zrnje od plevela separare, distinguere il grano dal loglio

poppy [pɔ́pi] samostalnik
botanika mak; makov sok

poppy seed makovo zrnje
corn (ali field) poppy divji mak, purpelica
poppy red rdeča barva maka
britanska angleščina Poppy Day spominski dan na konec I. svetovne vojne

pressurer [prɛsüre] verbe transitif iztisniti, izžeti; figuré izsiljevati, izžemati, izsesavati

pressurer des fruits, des grains stiskati sadje, zrnje
pressurer un débiteur vse iztisniti iz dolžnika
pressurer les contribuables privijati davkoplačevalce

pšenica samostalnik
1. Triticum (žito) ▸ búzaPovezane iztočnice: navadna pšenica

2. (zrnje) ▸ búza

pulvis -veris, m, redko f (Enn., Pr.) (iz *pol-u̯is, indoev. kor. *pel- prah, močnik; prim. skr. pálalam zmleto sezamovo zrnje, kaša, gr. πάλη in παιπάλη prah, (fina) moka, πόλτος kaša, παλύνειν (za)mesiti, (po)trositi ječmenovo moko, lat. polenta, pollen, puls)

1. prah: Enn. ap. Non., S., L., Plin., Pr. idr., vis magna pulveris cernebatur C., multus erat in calceis pulvis Ci., pulvis carbonis O., fumantes pulvere campi V., canities perfusa pulvere V. (znamenje žalosti), pulvis et umbra sumus H., pulvis horrida Pr. = pepel; pesn.: novendiales pulveres H. devetdnevni = (še) sveži mrtvaški pepel, hibernus pulvis V. zimski prah = suha zima, altus V. prašna pot, pulvis eruditus Ci.; v stiku tudi samo pulvis Ci., L. stekleni prah, v katerega so matematiki risali s paličico (radius) svoje like: formas in pulvere describere L.; od tod meton. matematika: namquam eruditum illum pulverem attigistis Ci. nikdar se niste ukvarjali z matematiko, homunculus a pulvere et radio Ci. = matematik; preg.: sulcos in pulvere ducere Iuv. po prahu brazditi (delati brazde, orati) = zastonj se truditi; occ. prah borišča, prah bojišča, prah poprišča (področja, prizorišča): curriculo pulverem Olympicum colligere H., palaestra Eurotas, sol, pulvis Ci. poet., quasi Olympici certaminis pulvis Amm., pulvis belli Mart. ali bellicus, Martius Amm., duces non indecoro pulvere sordidi H., natio ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave (napore); pren.: dulcis sine pulvere palma H. brez truda pridobljena.

2. meton. (prim. arena) dirkališče, borišče, bojišče, poprišče, prizorišče, vadišče, vežbališče, torišče: Mart. idr., domitant in pulvere currus V.; pren. prizorišče, poprišče ali torišče kakega delovanja: in suo pulvere (po svojem tiru) noster currat equus O., doctrinam in solem et pulverem produxit Ci. ali educenda dictio est ex domesticā exercitatione in pulverem Ci. na javno torišče, ad forensem pulverem Q.

3. metaf. zemlja, prst, gruda: Etrusca Pr., pulvis exiguus H. peščica prsti (pri pogrebu), iacto ter pulvere curras H., pulvis coctus Stat. opeka; poseb. glina, ilovica: Mart. idr., pulvis Puteolanus Sen. ph., Stat.; tudi samo pulvis Plin., Vitr. puteolska glina, puteolanka.

Opomba: Soobl. pulver -eris, m: Ap.

riž samostalnik
1. (žito) ▸ rizs
2. (zrnje) ▸ rizsTudi pri nas je navada, da se na mladoporočence meče riž. ▸ Nálunk is szokás, hogy az ifjú házasokat rizzsel szórják meg.
Povezane iztočnice: basmati riž, divji riž, dolgozrnati riž, jasminov riž, okroglozrnati riž, perujski riž, polnozrnati riž, rjavi riž, zelenjavni riž

rž samostalnik
1. Secale cereale (žito) ▸ rozs
2. (zrnje) ▸ rozs