Franja

izràvnati -ām
1. zravnati, poravnati: izravnati kosu
2. izenačiti: ženske radnice izravnati s muškarcima radnicima
3. poravnati: izravnati svadu, dug

level³ [levl] prehodni glagol
(i)zravnati, izenačiti (to, with s, z)
zbiti (koga) na tla; meriti, nameriti, naperiti, usmeriti (puško, pogled, kritiko, at, against na)

to level with the ground zravnati z zemljo

level off

1. prehodni glagol
zravnati

2. neprehodni glagol
leteti vzporedno z zemljo (avion pred pristankom)
figurativno stabilizirati se, normalizirati se (at pri)

plane⁴ [pléin]

1. prehodni glagol
zravnati, zgladiti, splanirati (down)

2. neprehodni glagol
voziti se v letalu; polzeti, dvigniti se nad vodo (čoln pri hitri plovbi)

planer [plane] verbe transitif zravnati, zgladiti; odstraniti dlako (s kože); verbe intransitif plavati; drseti v zraku; leteti nad; gledati zviška (sur na); figuré biti grozeče, preteče prisoten

planírati plànīrām
1. planirati, načrtovati
2. nameravati, planirati
3. zravnati, zravnavati, planirati

planish [plǽniš] prehodni glagol
tehnično zravnati, splanirati, zgladiti; polirati, ugladiti; pooblati (les)

planishing hammer gladilnik

poìspraviti -īm
1. po vrsti popraviti: poispraviti tekst knjige: drugog dana otkako se osnova četa, Vučko se nekako poispravi
2. zravnati: Novica se prisjeti svog vojevanja, pa se zato poispravi na konju

porávniti pòrāvnīm poravnati, zravnati: poravniti tla

pūrgō -āre -āvī -ātum (sinkop. iz pūrigō, zloženke iz pūrus in agere; prim. pūrus)

1. čistiti, očistiti (očiščevati), (o)čediti, očediti (očejati), (o)snažiti, trebiti, iztrebiti (iztrebljati), otrebiti (otrebljati): Petr., Aug., Icti. idr., cloacam Ulp. (Dig.), Augiae regis bobile Hyg. skidati gnoj iz Avgijevega volovnjaka, oleam … a foliis et stercore Ca., ligonibus arva O., falcibus locum Ci. (o)čistiti plevela, (iz)trebiti, odstraniti (odstranjevati) plevel, cultello ungues H., pisces Ter. ali viperam Plin. (iz)trebiti, prunum Plin. (iz)koščičiti, muribus domum Ph., purgor in amni Sil. kopam se, nubes se purgat in aethera V. se razpusti, se razblini, se razprši; pren.: educ tuos, purga urbem Ci. (sc. hudobnežev), exercitum missionibus (z odpusti) turbulentorum hominum L., amplissimos ordines … veteri neglegentiā Suet., purgata auris H. izčiščeno = (svarilu) odprto, pripravljeno za posluh (poslušanje); occ.
a) čisteč (snažeč) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): rudera Suet., stercus Hyg. skidati, stercus ab aede Vestae Fest. (prim. pūrgāmen), sordes Cl., pituitas Plin.; pren.: metum doloris Q.
b) (čisteč) (z)ravnati, poravna(va)ti, zravna(va)ti, (u)gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati): viam Ulp. (Dig.); pren.: rationem Suet. na čisto spraviti, poravna(va)ti, (po)plač(ev)ati.
c) kot medic. t.t. α) čistiti, očistiti (očiščevati), izp(i)rati: vulnus Cels., adustum locum aerugine et melle Cels., purgatus illius morbi H. ozdravljen one bolezni. β) čistiti, očistiti (očiščevati), izčistiti (izčiščevati), dristiti, pospešiti (pospeševati) čiščenje, izločanje: quid radix ad purgandum possit Ci. kako čistilno (očiščevalno) moč ima, purgare se Cels., purgor bilem H. ki se očiščujem žolča (kot vzroka bolezni), ki si čistim žolč.

2. metaf.
a) nabožno, versko, obredno očistiti (očiščevati), oprati greha, poravna(va)ti, popraviti (popravljati), (iz)brisati, razgrešiti (razgreševati), spraviti (spravljati) koga s kom: Tib., Sil. idr., populos, nefas O., domum Plin., crimen gladio Lucan., malum facinus forti facinore L.
b) očistiti (očiščevati) = opravičiti (opravičevati) (se), izgovoriti (izgovarjati) se, zagovoriti (zagovarjati) (se) pred kom, upravičiti (upravičevati): purgare se alicui Pl., L., Cu. idr. opravičiti (opravičevati) se komu, legatos sui purgandi causā mittunt C. da bi se oprali, si sibi purgati esse vellent C., purgare aliquem de luxuriā Ci. očistiti koga očitka razkošnosti (razsipnosti), purgare se de (zaradi) aliquā re Ci., aliquem crimine T., Sil. oprostiti, veteri purgatus ab irā Sil.; z gen. (le pri L.): oratores purgantes civitatem omnis facti dictique hostilis L. zagovarjajoči državljane pred očitkom, da je bilo storjenega ali rečenega kaj sovražnega; s stvarnim obj.: Ter., facinus Cu., culpam L., crimen, crimina Ci., L. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), ovreči, innocentiam suam L. zagovarjati se glede na svojo nedolžnost, Tiberii dedecora Eutr.; se purgare s quod (da): at purgaret se, quod id tempus venisset L.; purgare z ACI ali odvisnim vprašalnim stavkom v svoje opravičilo reči, povedati, navesti (navajati): purgare non auctos eos a se L., purget miles, cur vicerit hostem Sil. — Od tod adj. pt. pf. pūrgātus 3, adv. -ē

1. očiščen, čist: somnia pituitā purgatissima Pers., a quibus sordibus quanto est quis purgatior Aug., enucleate dicitur purgate, exquisite Non., purgatioris auri vena M.

2. metaf.
a) čist: purgatiora vota Aug., purgatissima ecclesia, purgatissima pietas Aug.
b) opravičen: ita fiduciā quam argumentis purgatiores dimittuntur S. fr.

Opomba: Prvotna obl. pūrigō: Varr. in (po starejših izdajah) Pl.

raddrizzare

A) v. tr. (pres. raddrizzo)

1. naravnati; zravnati:
raddrizzare le gambe ai cani pren. delati, narediti kaj jalovega
raddrizzare le ossa a qcn. koga premikastiti

2. pren. popraviti, popravljati

3. elektr. pretvoriti, pretvarjati:
raddrizzare una corrente alternata pretvoriti izmenični tok

B) ➞ raddrizzarsi v. rifl. (pres. mi raddrizzo) zravnati se

ragguagliare v. tr. (pres. ragguaglio)

1. zravnati

2. primerjati; vzporediti, vzporejati

3. obvestiti, obveščati

rasare, rasare

A) v. tr. (pres. raso, raso)

1. briti:
rasare a zero ostriči na balinec

2. zravnati:
rasare la siepe zravnati živo mejo

B) ➞ rasarsi v. rifl. (pres. mi raso) obriti se

richten¹

1. in eine Richtung: usmeriti, usmerjati; naravnati; Waffen: naperiti; den Blick: usmeriti, obrniti

2. (in gerade Richtung bringen) zravnati, zravnavati, naravnati, naravnavati, poravnati, poravnavati (tudi Technik)

3. (richtig einstellen) naravnati, nastaviti; Heerwesen, Militär meriti

4. (aufstellen, aufrichten) postaviti; ein Gebäude: postaviti ostrešje

5. (bereiten) pripraviti

6. (wieder in Ordnung bringen) popraviti, popravljati; einen Knochenbruch: naravnati; (reparieren) popraviti, popravljati| richten an Worte, Briefe, Forderungen: nasloviti na, naslavljati na; sich richten an biti naslovljen na, biti namenjen (komu); (sich orientieren an) ravnati se po; richten auf usmeriti/naravnati na/k/proti; richten gegen naperiti/nameriti proti; sich richten gegen biti naperjen proti, meriti na; sich in die Höhe richten zravnati se; sich richten nach jemandem, Wünschen usw.: ravnati se po; einer Eigenschaft, Resultaten usw.: biti odvisen od; gerichtet sein auf stremeti k

smooth up prehodni glagol
zravnati

spianare

A) v. tr. (pres. spiano)

1. zravnati, gladiti; valjati; raztegniti, raztegovati:
spianare le costole a qcn. pren. komu jih naložiti po grbi
spianare la fronte razvedriti čelo
spianare il fucile nameriti puško
spianare la pasta razvaljati testo
spianare la via zgladiti pot

2. pren. zravnati, zgladiti

3. podreti, podirati

B) ➞ spianarsi v. rifl. (pres. mi spiano) razpotegniti se:
il viso gli si spianò in un sorriso obraz se mu je razpotegnil v nasmeh

sràvnati sràvnām zravnati, poravnati

srávniti srâvnīm
1. zravnati: sravniti utvrđenje sa zemljom
2. primeriti, kolacionirati: sravniti prevod s originalom

strecken einen Arm usw.: iztegniti, iztegovati, stegniti; den Rücken: zravnati; in die Höhe: dvigniti; die Beine/alle Viere von sich: moleti od sebe; Technik nategniti, nategovati, raztezati; (dünner machen) tanjšati; Wolle: vleči; die Arme seitwärts strecken Sport odročiti; die Arme vorwärts strecken predročiti; eine Suppe, Soße strecken narediti izdatnejšo z dodatki; eine Suppe mit Wasser, Haschisch mit Mehl: podaljšati, razredčiti; Vorräte strecken varčno ravnati z; die Waffen strecken položiti orožje; sich strecken pretegovati se, (wachsen) zrasti; Schatten: daljšati se; alle viere von sich strecken moleti vse štiri od sebe; zu Boden strecken jemanden položiti na tla

sub-rigō (sur-rigō) -ere -rēxī -rēctum (sub in regere) = skrč. trans. surgō postaviti (postavljati), zravna(va)ti, vzravna(va)ti, pokonci postaviti (postavljati), dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), povzdigniti (povzdigovati); pass. subrigī tudi = stati pokonci, subrēctus 3 pokonci stoječ: Col., Stat., Ambr., Arn. idr., subrecto mucrone L., tot subrigit aurīs (sc. Fama) V. napenjati ušesa, prisluškovati, subrigere se, obeliscum Plin., turres Sen. ph., caput Sen. tr.; hastas subrecta cuspide in terra fixas … tenentes L., horrent ac subriguntur capilli Sen. ph., structus subrectae molis ad astra in media stetit urbe rogus Sil.; metaf. povzdigniti (povzdigovati): si ad ruinosam superbiam monachos subrigimus Aug.