Franja

Zadetki iskanja

  • čist (-a, -o)

    1. (neonesnažen) rein
    naravno čist naturrein
    čist zrak reine Luft ( figurativnozrak je čist die Luft ist rein)

    2. (snažen) rein, sauber

    3. (nepopačen) -rein (sortno sortenrein, zvočno klangrein)

    4. (brez primesi) rein, pur; rein- (iz čiste svile/volne/ čistega lanu/srebra/zlata reinseiden/reinwollen,reinleinen/reinsilbern/reingolden; v čisti modri/ rumeni … barvi reinblau/reingelb)

    5. (izčiščen) geläutert

    6. (bister) rein, klar
    kristalno čist kristallklar, samo za vodo: quellklar

    7. (svetal) kovine, tla ipd.: blank
    blesteče čist blitzsauber, blitzblank, spiegelblank
    globinsko čist tiefsauber

    8. (neto) Netto-, Rein- (dohodek das Reineinkommen, donos der Reinertrag, dobiček der Reingewinn, teža das Reingewicht, mezda/plača der Nettolohn, vrednost der Nettowert)

    9. tehnika, kemija kovine: Fein- (železova ruda das Eisenfeinerz, baker das Feinkupfer, srebro das Feinsilber, zlato das Feingold)

    10. (teoretski) filozofija, matematika: rein

    11. moralno: rein, čednosten: keusch

    12. (neskaljen) veselje: ungemischt
    |
    imeti čiste roke reine Hände haben, samo figurativno eine reine/saubere Weste haben
    iz čistega veselja aus reinem Vergnügen
    figurativno naliti komu čistega vina (jemandem) reinen Wein einschenken
    biti s seboj na čistem mit sich selbst im Reinen sein
    priti si na čisto z ins Reine kommen mit
    čistemu je vse čisto dem Reinen ist alles rein
  • čist propre, pur, net, clair, chaste

    čista obleka habit moški spol propre
    čista teža poids moški spol net
    čisto vino vin moški spol pur
    čisto zlato or moški spol fin
    čist zrak air moški spol pur
    čisto delo travail moški spol soigné
    čist glas voix ženski spol claire (ali limpide)
    čista vest conscience ženski spol nette
    imeti čiste roke avoir les mains nettes
    čista resnica vérité ženski spol pure
    to je čista resnica c'est la pure vérité
    biti si na čistem en avoir le cœur net
    na čisto prepisati mettre au net, recopier
  • číst clean; pure; neat; clear; (brez madeža) unstained, spotless; (opran) washed, cleansed; (tudi figurativno) unsullied, unblemished; (nepopisan) blank; (spolno) chaste, pure; (nemešan) unmixed; sheer; (neponarejen) genuine; (nedolžen) innocent, guileless

    iz číste potrebe by sheer necessity
    číst in čeden neat and dapper
    čísti dobiček net (ali clear) profit
    číst kot kristal as clear as crystal
    po čístem, golem naključju by pure accident
    čísta potrata sheer waste
    čísta (sama, gola) skala sheer rock
    číst prepis fair copy
    číste (nedolžne) roke white hands
    čísta resnica plain (ali naked) truth
    to je čísti nesmisel it is sheer nonsense
    čísta srajca a clean shirt
    čísta voda pure water
    čísta vest clear conscience
    iz číste volne all-wool
    čísto zlato pure gold
    číst zrak pure air
    povedati čísto resnico to tell the plain truth
    prepisati kaj na čísto to copy out something, to make a fair copy of something
  • číst (-a -o)

    A) adj.

    1. (brez umazanije) pulito, netto; puro, limpido:
    čista srajca camicia pulita
    čist zrak aria pura

    2. (brez primesi) puro:
    čisto zlato oro puro
    čista pasma razza pura
    čista matematika matematica pura

    3. (ki ni hripav) puro, limpido:
    čist glas voce limpida

    4. ekon. netto:
    čisti dobiček guadagno netto

    5. (čist v moralnem pogledu) onesto; puro; immacolato; senza macchia:
    čisto srce cuore puro
    čisti nameni intenzioni oneste
    čisto življenje vita immacolata, senza macchia

    6. pren. (poudarja pomen samostalnika) puro:
    to je čista resnica è la pura (sacrosanta) verità
    to je čista laž è una menzogna bell'e buona
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    farm. čisti bencin benzina depurata
    filoz. čisti razum ragione pura
    gastr. čista juha brodo liscio
    trg. čista teža peso netto
    pren. poglej, če je zrak čist vedi se c'è nessuno in giro
    pren. imeti čiste roke avere le mani pulite
    pren. naliti, natočiti komu čistega vina sputare il rospo, spiattellare a qcn. la verità nuda e cruda
    PREGOVORI:
    čisti računi, dobri prijateji patti chiari, amici cari

    B) čísti (-a -o) m, f, n
    prepisati na čisto trascrivere in bella copia
    biti s čim na čistem vederci chiaro in qcs.
    priti si na čisto venire a capo di
    pog. ni pri čisti gli manca qualche rotella
    gozd. sečnja do čistega, v, na čisto disboscamento totale
  • diha|ti (-m) dihniti, vdihniti, izdihniti atmen
    globoko dihati tief atmen, durchatmen
    težko dihati schwer atmen, Atembeschwerden haben; živalstvo, zoologija atmen
    dihati s pljuči/škrgami ein Lungen-/Kiemenatmer sein
    ki diha zrak luftatmend
  • díhati to breathe; to respire; to take (ali draw) breath

    globoko díhati to draw (ali to fetch) a deep breath
    moči zopet díhati to recover one's breath
    težkó díhati to breathe hard, to gasp (for breath), to pant, to puff
    zrak, ki ga dihamo the air that we breathe
  • dinamít dynamite

    pognati v zrak, razstreliti z dinamítom to dynamite
  • dóber (dôbra -o)

    A) adj.

    1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
    dober človek un uomo buono
    dobro dejanje buona azione
    dober zgled buon esempio
    dober kot duša, kot kruh buono come il pane
    pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
    biti iz dobre družine essere di buona famiglia
    živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
    želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
    bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci

    2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
    dobri čevlji scarpe buone
    dober zrak aria buona
    dober radijski sprejemnik una buona radio
    dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
    dobro vino vino buono
    knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
    dober tek! buon appetito!
    dober državljan buon cittadino
    dober oče buon padre
    dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
    dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore

    3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
    dobra kakovost buona qualità
    po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
    dobra plača buona paga

    4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
    dobra novica buona notizia
    doživeti dobro kritiko avere una buona critica
    ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
    dober dan! dobro jutro! buon giorno!
    dober večer! buona sera!
    napraviti dobro kupčijo fare un buon affare

    5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
    fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
    nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna

    6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
    kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona

    7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
    mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini

    8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
    do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
    opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada

    9. pog.
    a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
    še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
    pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
    b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
    dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
    dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
    ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti dober dan essere nella giornata giusta
    biti na dobrem glasu godere buona fama
    pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
    pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
    pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
    pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
    pog. biti dobrih rok essere largo di mano
    pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
    kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
    biti dobre volje essere di buon umore
    pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
    biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
    bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
    jur. misija dobre volje missione di buona volontà
    rel. dobro delo buona azione
    PREGOVORI:
    konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene

    B) dôbri (-a -o) m, f, n

    1.
    dobri i buoni

    2. dobra:
    ta je dobra! quest'è bella!

    3. dobro bene:
    dobro in zlo il bene e il male
    delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
    storiti kaj dobrega fare del bene
    storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
    to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
    (v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
    pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
    imeti v dobrem avere un credito di
    komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
    ekon. dobro attivo
    knjižiti v dobro segnare all'attivo
  • dušljív suffocating; stifling; choking

    dušljív zrak stifling air
    dušljívo vroč stifling hot
  • dvígati dvígniti to lift (up); to raise; to pull up; (nekaj težkega) to heave, to hoist

    dvígati, dvígniti denar to draw money
    dvígati, dvígniti znesek to withdraw a sum; (roke, glavo) to raise, to lift, to hold up
    dvígati, dvígniti roko na koga to raise oneself hand at someone; (oči) to raise, to lift
    dvígati, dvígniti na rame to hoist on one's shoulders; (s škripcem, vitlom) to hoist
    dvígati, dvígniti zastor to raise the curtain
    dvígati, dvígniti sidro to weigh anchor, to heave anchor
    dvígati, dvígniti se (dim) to rise, to go up; to ascend; to stand
    zgradba, ki se dviga nad vsemi drugimi a building that overtops all the others; (teren ipd.) to rise, to slope; (oseba) to rise, to get up
    dvígati, dvígniti se proti to stand up against, to revolt, to rebel against, to protest (against)
    vsi so se dvignili, ko so zaigrali državno himno every one rose to his feet when the national anthem was played
    dvígati, dvígniti se v zrak to soar
  • dvígati (-am) | dvígniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. sollevare, alzare, levare:
    dvigati tovor sollevare un peso
    dvigniti zastavo alzare la bandiera
    dvigniti sidro levare l'ancora

    2. (delati, narediti kaj višje) alzare

    3. (spravljati z nižje na višjo stopnjo glede na količino) aumentare; elevare; innalzare:
    dvigati cene aumentare i prezzi
    kulturno dvigati deželo elevare culturalmente il paese

    4. prelevare, ritirare:
    dvigati denar v banki prelevare denaro in banca
    dvigati plačo ritirare la paga, lo stipendio

    5. ekst. sollevare:
    dvigati narod v upor sollevare il popolo

    6. (povzročati, povzročiti; delati, narediti) sollevare; provocare, creare:
    dvigati preplah creare panico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dvigati glavo alzare la testa
    pren. dvigati glas esprimere la propria opinione; protestare
    dvigati koga nad druge tenere qcn. in maggior considerazione
    pren. dvigati koga v nebesa portare, levare qcn. al settimo cielo, alle stelle
    pren. dvigati nos mettere su boria, insuperbire, (vihati nos) arricciare, torcere il naso
    pren. dvigati mnogo prahu sollevare scalpore, un polverone
    pren. dvigati duha vojakom sollevare il morale dei soldati
    pren. dvigniti roke gettare la spugna
    dvigati roko nad kom alzare le mani su qcn.
    voj. žarg. dvigati v zrak far saltare (in aria)
    lov. dvigati divjad stanare la selvaggina

    B) dvígati se (-am se) | dvígniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. alzarsi, levarsi, sollevarsi; decollare:
    dim se dviga il fumo si alza
    letalo se dviga l'aereo decolla

    2. knjiž. (nastajati; pojavljati se) alzarsi, levarsi:
    nenadoma se je dvignil silovit vihar improvvisamente si levò una terribile tempesta

    3. (biti višje od okolice) innalzarsi, ergersi; sovrastare:
    v daljavi se dvigajo visoke gore in lontananza si innalzano alte montagne
    kruh se je lepo dvignil il pane si è levato, ha lievitato bene
    živo srebro se je močno dvignilo il termometro è salito di molto
    dvigati se nad druge sovrastare gli altri, essere decisamente superiore agli altri
    dvigati se nad osebne prepire essere superiore, al di sopra di meschine contese
  • elemént (-a) m

    1. (prvina) elemento:
    štirje elementi: zemlja, voda, zrak, ogenj i quattro elementi: la terra, l'acqua, l'aria, il fuoco
    divjanje elementov la furia degli elementi
    biti v svojem elementu essere, trovarsi nel proprio elemento

    2. (sestavina) elemento; parte integrante:
    arhitektonski elementi zgradbe gli elementi architettonici di un edificio

    3. (dejavnik, faktor, činitelj) fattore

    4. pejor. elemento, individuo:
    asocialni, neodgovorni elementi individui asociali, irresponsabili
    voj. elementi streljanja dati di tiro
  • filtrirati glagol
    1. (prečistiti snov) ▸ átszűr, filtrál
    filtrirati vodo ▸ vizet átszűr
    filtrirati vino ▸ bort átszűr
    filtrirati zrak ▸ levegőt átszűr
    filtrirati kri ▸ vért filtrál
    filtrirati kaj skozi kaj ▸ átszűr valamin
    Morsko vodo je filtriral skozi oblačila, da bi jo čim bolj očistil soli. ▸ A tengervizet ruhán szűrte át, hogy minél inkább megtisztítsa a sótól.

    2. (prestreči in izločiti) ▸ megszűr, kiszűr
    filtrirati žarke ▸ sugarakat megszűr
    filtrirati svetlobo ▸ fényt megszűr
    filtrirati šume ▸ kiszűri a zajokat
    filtrirati strupe ▸ kiszűri a mérget
    filtrirati prah ▸ kiszűri a port
    filtrirati delce ▸ részecskéket kiszűr
    Svež in suh planinski zrak manj filtrira sončne žarke kot zrak v nižini. ▸ A friss és száraz hegyi levegő kevésbé szűri meg a napsugarakat, mint a síksági levegő.
    Ledvice filtrirajo odpadne snovi iz krvi. ▸ A vese kiszűri a salakanyagokat a vérből.
    Prehranjuje se s planktonom, ki ga filtrira iz vode. ▸ Planktonokkal táplálkozik, amelyeket a vízből szűr ki.

    3. v računalništvu (z uporabo aplikacije) ▸ szűr, megszűr
    filtrirati sporočila ▸ üzeneteket megszűr
    filtrirati vsebino ▸ tartalmat megszűr
    filtrirati informacije ▸ információkat megszűr
    filtrirati podatke ▸ adatokat megszűr
    požarni zid filtrira ▸ a tűzfal megszűr
    Če želimo podatke filtirati, vnesemo ime poizvedbe, ki jo uporabimo kot filter. ▸ Ha szeretnénk megszűrni az adatokat, beírjuk a lekérdezést, amelyet szűrőként használunk.

    4. (izraziti skozi nek kanal) ▸ kifejezésre juttat
    Vseskozi me je spremljalo spraševanje o resničnosti in njeni relativnosti, kar skušam filtrirati skozi zgodbe, ki bi utegnile biti vredne pripovedovanja.kontrastivno zanimivo Mindvégig a valóságra és annak relatív mivoltára kérdezek rá, ezt olyan történeteken keresztül közvetítem, amelyek érdemesek az elmesélésre.
  • fín (-a -o) adj.

    1. fine, signorile:
    fina dama una signora fine
    fina družba ambiente fine
    iron. delati se finega atteggiarsi a gran signore

    2. (boljši, izbran) fine, scelto, ottimo, di ottima qualità:
    fino blago roba fine
    kuhati fino kavo fare un ottimo caffè
    fin vonj profumo fine
    fin zrak aria fine, pura
    fina šala battuta fine, spiritosa

    3. (lepo oblikovan) fine, delicato:
    fine poteze (obraza) lineamenti fini

    4.
    fina mehanika meccanica di precisione
    fino brušenje levigatura, molatura fine

    5. (zelo droben, tenek) fine:
    fin pesek sabbia fine
    fina moka farina fine
    grad. fini omet stabilitura
  • frčáti voltiger, voleter, faire un bruit d'ailes

    frčati skozi zrak fendre l'air en sifflant
  • gláva head; (redko) poll; humoristično (zlasti plešava) pate; (lobanja, mrtvaška) skull; žargon bonce; (naslov) title, heading, ZDA caption; (vodja) chief, leader; ekonomija principal, ZDA boss; (vrhnji del) top; (pamet, razum) brains pl, wit (s pl), intelligence, understanding, judgment, sense; (bister človek) man of talent, pogovorno brainy fellow; (oseba) person; (kovanca) obverse, face, pogovorno heads

    brez gláve headless, acephalous, figurativno reckless, hare-brained, confused, out of one's wits, silly
    gláva ob glávi closely packed
    na glavo, za glávo (figurativno) each; per head; per capita
    iz gláve (na pamet) (znati) (to know) by heart
    gláva ali napis? (pri metanju kovanca v zrak) heads or tails?
    od gláve do nog from top to toe
    od nog do gláve from head to foot
    glávo pokonci! keep smiling!, vojska chin up!
    z glávo navzdol with downcast head
    na glávo postavljen (narobe) topsy-turvy
    brez gláve in repa without rhyme or reason
    delo z glávo brain work
    delavec z glávo white-collar worker
    beljenje gláve (figurativno) cudgelling (ali racking) one's brain, cogitation, rumination
    kimanje z glávo nodding, nod
    lasje na glávi hair (of the head)
    poraba na glávo consumption per capita
    gláva postelje head of the bed
    rana na glávi wound in the head
    skok na glávo header
    stoja na glávi šport headstand, aeronavtika landing on the nose
    strel v glávo shot in the head
    tele z dvema glávama a twoheaded calf
    umivanje gláve shampooing
    več kot 100 gláv živine more than a hundred head of cattle
    zmajevanje z glávo shaking of one's head
    belíti si glávo to beat one's brains out, to cudgel (ali to rack) one's brains (z over)
    biti čez glávo zadolžen to be up to one's ears (ali one's eyes, the neck) in debt
    za glávo je večji od očeta he is taller than his father by a head
    za glávo je večji od mene he stands a head taller than I
    oče je gláva družine the father is the head of the family
    ne biti pravi v glávi (figurativno) to be crazy, to be out of one's mind, to be off one's head (ali pogovorno off one's rocker)
    on je bistra gláva he is a bright chap
    trde gláve je he is thickheaded, pogovorno he is thick (between the ears)
    puhle, prazne gláve je he is empty-headed, he is brainless
    delati po svoji glávi to have one's own way
    gláve delati (solata, zelje) to head, to heart
    ne vem, kje se me gláva drži I do not know which way to turn, I am quite perplexed
    gláva me boli I have a headache, my head aches, I feel headachy
    gláva me je od tega bolela that gave me a headache
    čez glávo imam dela I am swamped with work
    kje vendar sem imel glávo? what on earth was I thinking of?
    nimam gláve za matematiko I have no head for mathematics
    tega imam že čez glávo dovolj I am sick (ali žargon I've had a bellyful) of it
    to nima ne gláve ne repa I can't make head or tail of this
    kar pripovedujete, nima ne gláve ne repa I cannot make head or tail of what you say
    za glávo mu gre for him it is a matter of life and death
    po glávi mi gre (roji, hodi) neka misel an idea keeps (on) running through my mind
    to vino gre v glávo this wine is heady, this wine goes to my head
    on ima glávo na pravem mestu he has his head well screwed on
    stvar mi ne gre v glávo it's beyond me, I cannot understand it
    iti, stopiti v glávo to go to one's head
    ne ve, kje se ga gláva drži he doesn't know whether he's coming or going
    to mi ne gre iz gláve I can't get it out of my head
    ni čisto pravi v glávi he is not quite right in the head, žargon he has a screw loose
    uspeh mu je šel (stopil) v glávo, mu je zmešal glávo success has turned his head
    nekaj mu gre po glávi (figurativno) he is turning something over in his mind
    samo letala mu gredo, rojijo po glávi (figurativno) he thinks, talks and breathes aeroplanes
    ta misel mi ne gre iz gláve this idea keeps running through my head
    izgubiti glávo to lose one's head (ali one's wits ali one's presence of mind)
    ne izgubiti gláve to keep one's head
    izbiti si kaj iz gláve to dismiss something from one's mind
    iz gláve izračunati vsoto to work out a sum in one's head
    izbiti komu kaj iz gláve to argue someone out of something
    s svojo glávo jamčiš za to you will answer with your life for this
    ne morem mu tega izbiti iz gláve I cannot drive it out of his head
    napraviti po svoji glávi to do as one likes
    obdržati v glávi to remember
    tu ne najdem ne gláve ne repa I can't make head or tail of it
    glávo odsekati (obglaviti) komu to behead someone
    pognati si kroglo v glávo to blow one's brains out
    v glávo mi pade it occurs to me, an idea comes to mind
    kaj ti vendar pade v glávo? the very idea!
    nisem na glávo padel I am no fool
    nikdar mi ni v glávo padlo it never entered (into) my mind
    pogledati koga od gláve do nog to eye someone up and down, to look someone over from head to foot
    nositi glávo v vreči (figurativno) to carry one's life in one's hands
    oditi s povešeno glávo to go off with downcast head (ali fig with one's tail between one's legs)
    pognati se z glávo naprej v vodo to throw oneself headfirst into the water
    prikimati z glávo to nod assent
    postaviti vse na glávo to turn everything topsy-turvy, to turn everything upside down
    postaviti vse mesto na glávo (figurativno) to paint the town red
    z glávo je plačal svoje izdajstvo he paid for his treason with his life
    riniti z glávo v zid (figurativno) to run one's head against a brick wall
    riniti z glávo v nevarnost to rush headlong (ali to plunge) into danger
    ne rini z glávo v zid! don't batter your head against a brick wall!
    riskirati glávo to risk one's neck
    povesiti glávo to hang one's head
    razpisati nagrado na glávo kake osebe to set a price on someone's head
    glávo stavim, da to ni res I'd stake my life it is not true
    skloniti svojo glávo pod jarem to bow one's head under the yoke
    ubijati si glávo z, nad to rack one's brains over
    vbiti si kaj v glávo to take something into one's head
    prati komu glávo (figurativno) to give someone a dressing-down
    v glávi se mi vrti I am (ali I feel) dizzy, I feel giddy, my head is reeling (ali spinning)
    računati iz gláve to do mental arithmetic
    zmajati z glávo to shake one's head
    več glav, več vé two heads are better than one
    za glávo zmagati (na dirki) to win by a head
    čez glávo komu zrasti to outgrow (one's respect for) someone
    zmešati komu glávo to turn someone's head
    ne moreš z glávo skozi zid you can't butt your way through a brick wall
    kolikor gláv, toliko misli two heads are better than one
  • gorsk|i [ô] (-a, -o) alpin, montan; Gebirgs-, Berg- (kmet der Gebirgsbauer, duh der Berggeist, greben der Bergrücken, Gebirgsrücken, kraj der Gebirgsort, masiv das Gebirgsmassiv, der Gebirgsstock, potok der Gebirgsbach, svet die Bergwelt, vodnik der Bergführer, vrh die Bergspitze, der Berggipfel, zrak die Bergluft, cesta die Bergstraße, Gebirgsstraße, dirka šport das Bergrennen, dolina geografija das Bergtal, lega die Gebirgslage, rastlina die Gebirgspflanze, reka der [Gebirgsfluß] Gebirgsfluss, reševalna služba die Bergwacht, der Bergrettungsdienst, skupnost die Berggemeinschaft, steza der Bergpfad, veriga die Bergkette, Gebirgskette, železnica die Gebirgsbahn, Bergbahn, ljudstvo das Bergvolk, jezero der Bergsee, podnebje das Gebirgsklima)
    gorski travnik die Matte
    ➞ → škrjanec, urh, pastirica …
  • górski mountainous; mountain; alpine

    górska bolezen mountain sickness
    górska cesta mountain road
    górski čevlji mountaineering boots pl
    górske dirke (motocikl.) hill-climbing contest
    górski duh, škrat mountain sprite, gnome
    górska globel ravine, hill valley, (irska, škotska) glen
    górski greben, hrbet ridge, crest
    górska dežela, pokrajina mountainous country, highland, mountainous region
    górska koča mountain hut
    górsko področje mountain district, highland
    górska palica alpenstock
    górska oprema mountaineering outfit
    górski plezalec mountaineer, climber, mountain climber, (v Alpah) alpinist
    górsko pobočje mountainside, mountain slope
    górska pot mountain path
    górsko sedlo saddle; dip between two peaks
    górsko pravo miners' statutes, mining laws pl
    górska reševalna služba mountain rescue service
    górska stena steep mountainside, rock wall
    górska vas mountain village
    górski usad landslip, (večji) landslide
    górska veriga mountain range, mountain chain
    górska tura alpine (ali mountain) tour, climbing trip
    górski veter mountain wind
    górski vodnik (alpine) guide
    górski vrh summit, mountaintop, peak
    górski zrak mountain air
    górska železnica mountain railway
  • gôrski de montagne(s), montagneux

    gorska bolezen mal moški spol des montagnes
    gorska cesta route ženski spol de montagne
    (mitologija) gorski duh, škrat génie (tutélaire) de la montagne, gnome moški spol
    gorski greben arête ženski spol d'une montagne
    gorska reševalna služba secours moški spol en montagne
    gorska tura randonnée ženski spol (ali excursion ženski spol) en montagne
    gorski vodnik guide moški spol de montagne
    gorski zrak air moški spol de la montagne
  • íti (grém)

    A) imperf., perf.

    1. andare:
    gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
    iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
    iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

    2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
    iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
    iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

    3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
    ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

    4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
    stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

    5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
    šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

    6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
    z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

    7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
    matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

    8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
    določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

    9. pog. (miniti, minevati) passare:
    leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

    10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
    na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

    11. impers. andarne:
    gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
    gre mu za čast ne va del suo onore

    12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

    13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
    tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

    14. impers. (moči, zmoči) farcela:
    poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

    15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
    vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
    šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
    pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
    pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
    pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
    pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
    pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
    pog. plašč mu gre (sega)
    do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
    pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
    pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
    iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
    iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
    iti (komu) s poti non intralciare qcn.
    iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
    pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
    pog. pren. iti k hudiču andare in malora
    iti na bolje (zdravje) migliorare
    iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
    iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
    iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
    pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
    iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
    iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
    pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
    žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
    pren. iti na nož venire ai ferri corti
    pren. iti (komu) na otročje rimbambire
    pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
    evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
    evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
    pren. iti na ulice scendere in piazza
    pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
    pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
    pren. iti pod nož farsi operare
    pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
    iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
    iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
    pren. ne iti v glavo non andare in testa
    iti v denar vendersi bene
    pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
    evf. iti v leta invecchiare
    škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
    iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
    pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
    pren. iti vase rientrare in se
    iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
    iti v zrak saltare in aria
    iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
    evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
    iti za pogrebom andare al funerale
    pren. iti dol (sonce) tramontare
    pog. iti gor (podražiti se) rincarare
    žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
    pren. iti narazen separarsi, divorziare
    pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
    iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
    pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
    pog. iti skupaj (blago) restringersi
    ekon. iti v breme essere, andare a carico
    voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
    pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
    iti se solit andare a farsi friggere
    igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
    impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
    impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
    impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
    PREGOVORI:
    v tretje gre rado non c'è due senza tre
    prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

    B) íti se (grém se) imperf. refl.

    1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
    iti se kartat giocare a carte
    iti se slepe miši giocare a mosca cieca
    iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
    iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

    2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
    iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
    kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
    pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa