Franja

trundle [trʌndl]

1. samostalnik
široko kolesce; obroč; valj(ec); kolesce z valjastimi zobmi; vozilo na majhnih kolesih; kotaljenje

trundle bed (nizka) postelja na kolescih

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
kotaliti (se), valiti (se), valjati (se); voziti (se) na kolesih; pobrati se proč

to trundle a hoop poganjati obroč
to trundle s.o. voziti koga (invalida ipd.)

twilly [twíli] samostalnik
(= twilly devil) z zobmi opremljen stroj za rahljanje in čiščenje volne

worry² [wʌ́ri]

1. prehodni glagol
povzročiti (komu) skrbi, mučiti, ne pustiti pri miru, nadlegovati, motiti, vznemirjati, drážiti, jeziti, plašiti; dolgočasiti; (o živali) zgrabiti za vrat, daviti, gristi, (raz)trgati

to worry o.s. (po nepotrebnem) se skrbeti, si delati skrbi
to worry s.o.'s life (za)greniti komu življenje
does my singing worry you? vas moje petje moti (je neprijetno)?
to worry s.o. out of s.th. s težavo odvrniti koga od česa
her health worries me njeno zdravje mi dela skrbi
to be worried jeziti se, razburjati se, plašiti se
to worry the sword figurativno (mečevanje) z majhnimi, hitrimi gibi zbegati nasprotnika

2. neprehodni glagol
vznemirjati se, razburjati se; delati si skrbi, biti v skrbeh, biti zaskrbljen, plašiti se; mučiti se, truditi se, s težavo se prebijati (through skozi)
trgati, vleči (at s.th. kaj)
lov zgrabiti in raztrgati, prijeti z zobmi in stresti (divjačino) (o psu)

I should worry! pogovorno kaj me to briga!, to mi je vseeno!; to mi ni nič mar!
to worry along s težavo se preriniti skozi
don't worry! ne delaj si skrbi!
you worry too much preveč skrbi si delate!
to worry out (a problem) ponovno se lotiti problema in ga rešiti

zähneklappernd s šklepetajočimi zobmi

Zähneknirschen, das, škrtanje z zobmi; figurativ škripanje z zobmi

zähneknirschend figurativ s stisnjenimi zobmi

Zahnlücke, die, vrzel med zobmi

zúba ž
1. dial. brana
2. iron. zobata ženska, z močnimi, velikimi zobmi: njegova partnerica bila je ona visoka, suha glumica, neka zuba bez prsiju

zùbača ž
1. agr. brana
2. iron. zobata ženska, z močnimi, velikimi zobmi
3. bot. prstasti pesjak

zùbat -a -o
1. zobat, z velikimi zobmi
2. zobčat, z zobci
3. ekspr. jezičen, hudega jezika: -a žena
4. oster, mrzel: -o sunce; zubat vjetar

zubeißen^* ugrizniti; zagrabiti z zobmi

закусывать, закусить

1. stiskati, stisniti z zobmi;
лошади закусили удила konji so se splašili;
з. язык ugrizniti se v jezik, obmolkniti;

2. prigrizovati, prigrizniti; (malo) (po)jesti

разгрызать, разгрызть z zobmi (s)treti, (raz)gristi, (raz)-glodati

absūmō -ere -sūmpsī (-sūmsī) -sūmptum

I.

1. docela porabiti (porabljati), (po)trošiti (naspr. parĕ,re): lumina (oculos) in fletūs Cat., duodecim milia in congiarium militum absumpta sunt Cu., absumptae in Teucros vires V., viribus absumptis O., purpura, quae teritur (se obnosi), quae absumitur L. se oguli, ungula in ungues absumitur O. preide v ...; occ. použi(va)ti, zauži(va)ti: vina H., mālis ambesas mensas ali membra V. z zobmi raztrgati, absumptis frugum alimentis L., humorem solis radii absumunt Plin., popijejo; pren.: satietatem amoris abs. Ter. naužiti se ljubezni (dosita).

2. pren.
a) (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), pognati: rebus maternis atque paternis fortiter absumptis H., pecuniam libidine aut aleā abs. Sen. ph.
b) (čas) (po)tratiti, (po)trošiti, prebiti, preživeti (preživljati): absumo decipioque diem O., dies aliquot ibi frustra abs. L., tempus dicendo Ci. ali consultando L., quattuor horas dicendo L., diem segni navigatione L., biduum morando Cu., dies cunctatione absumitur T.

— II.

1. (po)grabiti, uničiti (uničevati), v pass. tudi = (iz)giniti: incendium domos absumpsit L., penates ignis absumpsit Sen. ph., curā absumitur Ter., corpus clade horribili absumptum extabuit Cl. (prevajajoč Sofoklov verz), Carthaginem flammis absumi sinere L. pustiti, da Kartagina zgori, lacrimis absumitur omnis O. ves gine od solz, classe vi tempestatis prope absumptā Suet., bis anno absumi umbras, absumpta hac observatione (znak) Plin.

2. pren. pokonč(ev)ati, ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati), (od)vzeti, jemati, (o boleznih, smrti) pograbiti, ugrabiti (ugrabljati), pob(i)rati: me absumite ferro ali animam quocumque leto V., plus hostium fuga quam proelium absumpsit, plures fames quam ferrum absumpsit, multos pestilentia absumpsit L., nisi mors eum absumpsisset L., alii alio leto absumpti L., sin absumpta salus V. (od)vzeta, izginula; vzrok smrti v abl.: multi mortales ferro ignique absumpti sunt L. mnoge ... je vzel ogenj in meč, absumi gurgitibus L. (sloveni act. z glag. požreti!), absumi morbo S., T. ali fame, pestilentiā, veneno L. ali febrium vi Amm. poginiti (poginjati), umreti (umirati) za čim, ali act.: bolezen, lakota ... pobere (pomori) koga; abs.: iamiam absumor Acc. fr., avunculus nuper absumptus erat L. je umrl, od tod: absumptus est Pl. izgubljen je, po njem je, tako tudi: absumpti sumus Pl.

armifer -fera -ferum (arma in ferre)

1. orožjenosen, oborožen, met. bojevit: Minerva, Leleges, Amyclae O., Quirinus, gentes Sil.; pesn. pren.: irae Stat., labores Stat. vojne stiske.

2. orožjeroden = oborožence rodeč: arvum Sen tr. (o kolhidskem, z zmajevimi zobmi posejanem polju, ki je rodilo oborožene može).

arrotare v. tr. (pres. arrōto)

1. brusiti:
arrotare il coltello brusiti nož
arrotare i denti škrtati z zobmi

2. povoziti

3. hist. mučiti na kolesu

babulus -ī, m (prim. gr. βαμβαίνω bebljam, jecljam, βαμβαλίζω, βαμβακύζω [š]klepečem z zobmi, lat. bambaliō, balbus) blebetač; od tod (kot vzdevek roparja) menda = bahač, širokoustnež: Ap.

bambaliō -ōnis, m (gl. babulus in prim. gr. βαμβαίνω, βαμβαλίζω z zobmi klepečem, jecljam) jecavec; kot nom. propr. Bambaliō -ōnis, m Bambalion (Jecavec), priimek Fulvijinega očeta, Antonijevega tasta: qui propter haesitantiam linguae cognomen ex contumelia traxit Ci.

battere

A) v. tr. (pres. batto)

1. biti, tolči, udariti, tepsti:
battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
battere i panni stepati obleko
battere il grano mlatiti žito
battere i frutti klatiti sadje
battere la carne tolči meso
battere la verdura sekljati zelenjavo
battere la porta trkati na vrata
battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
battere moneta kovati denar
battere a macchina, battere tipkati
battere il tamburo udarjati na boben
battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
battere la fiacca pren. pasti lenobo
battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
battere i denti šklepetati z zobmi
battere i piedi cepetati z nogami
battere le mani ploskati
battere il naso (in) pren. naleteti (na)
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
battersi il petto pren. kesati se
senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
battere il tempo udarjati takt
battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti

2.
battere la strada degli studi posvetiti se študiju
battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora

3. potolči, premagati:
Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek

B) v. intr.

1. biti, udarjati:
il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja

2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)

3. biti (ura):
all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri

4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici

5. vztrajati (pri), insistirati (na):
battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju

6.
battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore

C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
battersi per un'idea boriti se za idejo
battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt

bel kot kreda frazem
1. (zelo bel) ▸ hófehér
Imela je skodrane in tako črne lase, da se je njena polt zdela bela kot kreda. ▸ Göndör volt a haja és olyan fekete, hogy az arca hófehérnek tűnt.
Obrnila se je proti prijatelju, ki se ji je smehljal nazaj z zobmi, belimi kot kreda. ▸ Odafordult a barátjához, aki hófehér mosolyt villantott rá.

2. (zelo bled) ▸ falfehér
Zavpila je "ne", stala je s slušalko v roki in trepetala, v obraz bela kot kreda. ▸ „Ne!”– kiáltott fel, állt a kezében a telefonkagylóval, remegett és falfehér volt az arca.
Sopomenke: bled kot kreda