Franja

trundle [trʌndl]

1. samostalnik
široko kolesce; obroč; valj(ec); kolesce z valjastimi zobmi; vozilo na majhnih kolesih; kotaljenje

trundle bed (nizka) postelja na kolescih

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
kotaliti (se), valiti (se), valjati (se); voziti (se) na kolesih; pobrati se proč

to trundle a hoop poganjati obroč
to trundle s.o. voziti koga (invalida ipd.)

twilly [twíli] samostalnik
(= twilly devil) z zobmi opremljen stroj za rahljanje in čiščenje volne

worry² [wʌ́ri]

1. prehodni glagol
povzročiti (komu) skrbi, mučiti, ne pustiti pri miru, nadlegovati, motiti, vznemirjati, drážiti, jeziti, plašiti; dolgočasiti; (o živali) zgrabiti za vrat, daviti, gristi, (raz)trgati

to worry o.s. (po nepotrebnem) se skrbeti, si delati skrbi
to worry s.o.'s life (za)greniti komu življenje
does my singing worry you? vas moje petje moti (je neprijetno)?
to worry s.o. out of s.th. s težavo odvrniti koga od česa
her health worries me njeno zdravje mi dela skrbi
to be worried jeziti se, razburjati se, plašiti se
to worry the sword figurativno (mečevanje) z majhnimi, hitrimi gibi zbegati nasprotnika

2. neprehodni glagol
vznemirjati se, razburjati se; delati si skrbi, biti v skrbeh, biti zaskrbljen, plašiti se; mučiti se, truditi se, s težavo se prebijati (through skozi)
trgati, vleči (at s.th. kaj)
lov zgrabiti in raztrgati, prijeti z zobmi in stresti (divjačino) (o psu)

I should worry! pogovorno kaj me to briga!, to mi je vseeno!; to mi ni nič mar!
to worry along s težavo se preriniti skozi
don't worry! ne delaj si skrbi!
you worry too much preveč skrbi si delate!
to worry out (a problem) ponovno se lotiti problema in ga rešiti

zähneklappernd s šklepetajočimi zobmi

Zähneknirschen, das, škrtanje z zobmi; figurativ škripanje z zobmi

zähneknirschend figurativ s stisnjenimi zobmi

Zahnlücke, die, vrzel med zobmi

zúba ž
1. dial. brana
2. iron. zobata ženska, z močnimi, velikimi zobmi: njegova partnerica bila je ona visoka, suha glumica, neka zuba bez prsiju

zùbača ž
1. agr. brana
2. iron. zobata ženska, z močnimi, velikimi zobmi
3. bot. prstasti pesjak

zùbat -a -o
1. zobat, z velikimi zobmi
2. zobčat, z zobci
3. ekspr. jezičen, hudega jezika: -a žena
4. oster, mrzel: -o sunce; zubat vjetar

zubeißen^* ugrizniti; zagrabiti z zobmi

закусывать, закусить

1. stiskati, stisniti z zobmi;
лошади закусили удила konji so se splašili;
з. язык ugrizniti se v jezik, obmolkniti;

2. prigrizovati, prigrizniti; (malo) (po)jesti

разгрызать, разгрызть z zobmi (s)treti, (raz)gristi, (raz)-glodati

armifer -fera -ferum (arma in ferre)

1. orožjenosen, oborožen, met. bojevit: Minerva, Leleges, Amyclae O., Quirinus, gentes Sil.; pesn. pren.: irae Stat., labores Stat. vojne stiske.

2. orožjeroden = oborožence rodeč: arvum Sen tr. (o kolhidskem, z zmajevimi zobmi posejanem polju, ki je rodilo oborožene može).

arrotare v. tr. (pres. arrōto)

1. brusiti:
arrotare il coltello brusiti nož
arrotare i denti škrtati z zobmi

2. povoziti

3. hist. mučiti na kolesu

babulus -ī, m (prim. gr. βαμβαίνω bebljam, jecljam, βαμβαλίζω, βαμβακύζω [š]klepečem z zobmi, lat. bambaliō, balbus) blebetač; od tod (kot vzdevek roparja) menda = bahač, širokoustnež: Ap.

bambaliō -ōnis, m (gl. babulus in prim. gr. βαμβαίνω, βαμβαλίζω z zobmi klepečem, jecljam) jecavec; kot nom. propr. Bambaliō -ōnis, m Bambalion (Jecavec), priimek Fulvijinega očeta, Antonijevega tasta: qui propter haesitantiam linguae cognomen ex contumelia traxit Ci.

battere

A) v. tr. (pres. batto)

1. biti, tolči, udariti, tepsti:
battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
battere i panni stepati obleko
battere il grano mlatiti žito
battere i frutti klatiti sadje
battere la carne tolči meso
battere la verdura sekljati zelenjavo
battere la porta trkati na vrata
battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
battere moneta kovati denar
battere a macchina, battere tipkati
battere il tamburo udarjati na boben
battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
battere la fiacca pren. pasti lenobo
battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
battere i denti šklepetati z zobmi
battere i piedi cepetati z nogami
battere le mani ploskati
battere il naso (in) pren. naleteti (na)
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
battersi il petto pren. kesati se
senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
battere il tempo udarjati takt
battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti

2.
battere la strada degli studi posvetiti se študiju
battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora

3. potolči, premagati:
Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek

B) v. intr.

1. biti, udarjati:
il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja

2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)

3. biti (ura):
all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri

4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici

5. vztrajati (pri), insistirati (na):
battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju

6.
battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore

C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
battersi per un'idea boriti se za idejo
battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt

bel kot kreda frazem
1. (zelo bel) ▸ hófehér
Imela je skodrane in tako črne lase, da se je njena polt zdela bela kot kreda. ▸ Göndör volt a haja és olyan fekete, hogy az arca hófehérnek tűnt.
Obrnila se je proti prijatelju, ki se ji je smehljal nazaj z zobmi, belimi kot kreda. ▸ Odafordult a barátjához, aki hófehér mosolyt villantott rá.

2. (zelo bled) ▸ falfehér
Zavpila je "ne", stala je s slušalko v roki in trepetala, v obraz bela kot kreda. ▸ „Ne!”– kiáltott fel, állt a kezében a telefonkagylóval, remegett és falfehér volt az arca.
Sopomenke: bled kot kreda

boîte [bwat] féminin škatla; skrinjica, posoda; doza; ohišje; populaire lokal, hiša, tovarna; delovišče; ječa; argot gimnazija

boîte à, aux lettres poštni nabiralnik; zasebni nabiralnik za pisma
boîte à couleurs škatla za barve
boîte de montre ohišje ure
boîte à ouvrage škatla za šivalni pribor
boîte de conserve konserva
boîte à lait kanglica za mleko
boîte d'allumettes škatlica vžigalic
boîte à bijoux skrinjica za nakit
boîte à bulletins de vote glasovalna, volilna skrinjica
boîte à échantillons kovček z vzorci
boîtes gigognes zložljive škatle (ena v drugo)
boîte de nuit nočni bar, kabaret
avoir l'air de sortir d'une boîte biti kot iz škatlice vzet (lepo oblečen, negovan)
on est mal payé dans cette boîte v tej tovarni, v tem podjetju so slabe plače
il veut changer de boîte (populaire) on bi rad menjal službo
mettre quelqu'un en boîte (familier) norčevati se iz koga, nagajati komu
fermer sa boîte (populaire) držati jezik za zobmi, molčati
servir de boîte aux lettres (figuré) biti za posrednika v izmenjavi pisem
retirer les lettres de la boîte izprazniti poštni nabiralnik