Franja

dēnte m

1. anat. zob:
dente di latte, caduco mlečni zob
dente permanente stalni zob
mettere i denti dobivati zobe
ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
cavare un dente izdreti zob
dente del giudizio modrostnik

2. kulin.
al dente trd:
spaghetti al dente trdi špageti

3.
avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
acconsentire a denti stretti privoliti nerad
lottare a denti stretti boriti se kot lev
fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
battere i denti šklepetati z zobmi
difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
mostrare i denti pren. pokazati zobe
rompersi i denti pren. polomiti si zobe
stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
tirato coi denti pren. za lase privlečen

4. pren. strup:
il dente dell'invidia strup zavisti

5. zob; zobat, zobčast predmet:
i denti del pettine zobje glavnika
dente dell'ancora navt. krak sidra

6. geogr. gorski rogelj

7. bot.
dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale)

dentición ženski spol dobivanje zob, zobljenje

estar con la dentición zobe dobivati

dentifrangibulus 3 (dēns in frangere) zobe lomeč, zobe izbijajoč; od tod subst.

1. dentifrangibulus -ī, m zobolomec, izbijalec zob (o osebi): Pl.

2. dentifrangibulum -ī, n, v pl. dentifrangibula (sc. instrumenta) „zobolomnice“ (šalj. o pesteh): Pl.

dentifrice [déntifris] samostalnik
sredstvo za čiščenje zob, zobni prah, zobna pasta, zobna voda

dentiō -ōnis, f (dentīre) dobivanje zob: Plin. Val.

dentītiō -ōnis, f (dentīre) dobivanje zob: Plin., P. Veg.

dentition [dentíšən] samostalnik
rast in razvoj zob, zobljenje; zobovje

dentizione f med. rast zob, zobljenje, denticija

dentone m

1. poveč. od ➞ dente velik zob

2. (f -na) človek z velikimi zobmi

diente moški spol zob; zareza, škrbina

diente canino, diente angular očnjak (zob)
diente incisivo sekalec
diente de juicio modrostni zob
diente de leche, diente caduco mlečni zob
diente de león regrat
diente molar kočnik
diente postizo umeten zob
dar diente con diente z zobmi šklepetati; tresti se od strahu
estar a diente (s) biti zeio lačen
hincar (echar) el diente gristi, ugrizniti; lotiti se; obrekovati
meter el diente en a/c upati si lotiti se česa
tener buen diente biti dober jedec
no tener para (untar) un diente ničesar ne imeti za pod zob
dientes pl čekani
risa de dientes hinavski nasmeh
aguzar los dientes jezik brusiti
alargársele a uno los dientes pohlepno kaj želeti
crujirle (rechinarle) a uno los dientes z zobmi škrtati, zelo jezen biti
echar dientes zobe dobivati (otrok)
eso no me entra de los dientes adentro to me nič ne mika
traer (tener) a uno entre dientes koga v želodcu imeti
a regaña dientes z nevoljo, nerad

dínte -ţi m zob

dog's-tooth [dɔ́gztu:ɵ] samostalnik
botanika pasji zob

drijèmak -mka m (ijek.), drémak -mka m (ek.)
1. dremež, dremavica: drijemak poslije, posle ručka
2. bot. mali zvonček, Galanthus nivalis
3. bot. pasji zob, Erythronium dens canis

ēdentulus 3 (ē in dēns) brez zob, brezzob: Pl., Ter., Arn., Hier., Prud.; šalj.: vinum edentulum Pl. staro.

Eizahn, der, Tierkunde jajčni zob

endenter [ɑ̃dɑ̃te] verbe transitif ozobiti, opremiti z zobmi; spojiti s pomočjo zob

entzahnt brez zob, brezzob

Extraktionszange, die, Medizin klešče za izdiranje zob

foretooth [fɔ́:tu:ɵ] samostalnik
anatomija sprednji zob, sekalec

full-armed [fúlá:md] pridevnik
do zob oborožen