Franja

argomento m

1. dokaz, sklep, argument:
addurre argomenti navajati dokaze

2. priložnost, razlog, motiv, spodbuda:
è un ottimo argomento per seguire il suo esempio to je odlična priložnost, da se ravnamo po njegovem zgledu

3. znak, znamenje, indic:
argomenti inequivocabili di colpa jasna znamenja krivde

4. tema, snov, vsebina (razgovora, dela):
toccare un argomento delicato dotakniti se kočljive teme
cambiare argomento preiti na drugo temo
uscire dall'argomento ne držati se teme, zaiti
entrare in argomento načeti temo

argūmentum -ī, n(arguere)

1. dokaz(ilo), (dokazni) razlog: Sthenium sine ullo argumento ac sine teste damnavit Ci., Galli negant, at vis argumentorum coarguit Ci., argumenta atque indicia sceleris Ci., argumenta et rationes Ci. dokazi in sklepi, argumenta ratione concludentia Ci. dokazi z razumskim sklepanjem, signa atque argumenta Pl. ali signa rerum et argumenta Q. stvarni dokazi in krivdo dokazujoči razlogi, tako tudi: res ipsa tot tam claris argumentis signisque lucet Ci.; ut intellegatis, certissima accipite argumenta Ci., argumentum parum potens Sen. ph. premalo prepričevalen dokaz, argumenta potentissima Q.; afferre argumenta, astringere breviter argumenta Ci., argumenta ducere ab (ex) aliqua re Q., aliquid est argumento Ci., L. ali (satis) magno ali maximo argumento Ci. je (služi) v... dokaz, quo argumento? Pl. iz kakega razloga? kako to misliš? uti argumento sensus sui Ci. iz svojega čutnega zaznavanja (iz svoje izkušnje) dobivati dokaz, si in omne argumentum modestiae fingimur Sen. ph. če se poskušamo na vsak način izkazati za ponižne; pren. znak, znamenje: odii Ci., amoris Petr., quae res pertenui argumento patefacta est Ci., magno argumento est me fuisse moderatum Ci. dokazuje, jasno kaže, tibia et cantus animi laeti argumenta O.

2. met. opis(ovanje), pripoved, povest, basen, zgodba: argumentum est ficta res, quae tamen fieri potuit Ci., cuius contionis primum universum argumentum... audite Ci. celostni opis, sunt... in columnarum spiris insculptae nominum eorum argumento lacerta atque rana Plin. za označitev njunih imen, hoc argumentum docet (monet) Ph. ta basen uči = ό λόγος δηλοῖ, hoc argumento Ph. v tej basni, argumenta inferorum Suet. zgodbe iz podzemlja; pren. (o umetninah) ploskoviti relief, poglobljeni relief, ploskorez, (bajeslovni) obraz, upodobitev, podoba: ex ebore diligentissime perfecta argumenta erant in valvis Ci., clipeum... Io auro insignabat, iam saetis obsita, iam bos, argumentum ingens V.,(crateram) longo caelaverat argumento O. je bil vanj vrezal dolgo zgodbo, vetus in telā deducitur argumentum O. v tkanino se tke stara zgodba, si argumento (Parrasi tabulae) offenderetur Suet. ako bi ga žalil predmet.

3. occ. vsebina, snov,
a) kakega spisa ali govora: epistulae, scribendi Ci. ep., libri Suet., orationis Asc.; prava vsebina: epistula absque argumento et sententia Ci. ep., tabulae... novae quid habent argumenti, nisi... Ci.
b) kake pesnitve: fabulae Ter., tragoediae Pl., T., mimorum argumenta Ci., argumentum narrare Ter., argumento fabulam serere L. po kaki snovi v celoto spojiti, sumque argumenti conditor ipse mei O. in ustvarjam si sam snov svojih pesmi.

4. met. dramsko delo, gledališka igra (tragedija ali komedija): tragici poëtae, cum explicare argumenti exitum non potestis, ad deum confugitis Ci. če ne morete dokončati svoje igre, se pa zatečete k bogu (=„ex machina“); pren. komedija = slepilo: auctor argumenti L., nocturnum hoc fictum et compositum argumentum L.

asomo moški spol videz, znak; domneva, sum

ni por asomo niti najmanj ne

attestazione f

1. trditev, pričevanje; potrdilo:
falsa attestazione lažno pričevanje

2. pren. dokaz, izraz, znak:
attestazione di stima dokaz spoštovanja

attribut [atribü] masculin lastnost; posebnost; posebna, izključna pravica; znak, simbol; grammaire atribut

le droit de grâce est un attribut du chef de l'Etat pravica pomilostitve je privilegij glavarja države
le sceptre est l'attribut de la royauté žezlo je simbol kraljeve časti

Attribut, das, (-s, -e) atribut; (Sinnbild) emblem; (äußeres Zeichen) znak; in der Grammatik: prilastek

attribute¹ [ǽtribju:t] samostalnik
lastnost; označba; znak, simbol
slovnica prilastek

augure [ogür] masculin, histoire avgur, vedež; vedeževalec; (pred)znak, znamenje

oiseau masculin de bon, de mauvais augure oseba, ki prinaša dobre, slabe novice
être de bon, de mauvais augure naznanjati, pomeniti srečo, nesrečo
cela n'est pas de bon augure to ne naznanja nič dobrega
être bon augure biti dober vedeževalec
en accepter l'augure upati, da se bo napovedani dogodek uresničil
on dit que l'automne sera très beau; j'en accepte l'augure pravijo, da bo jesen zelo lepa; upam, da bo res tako

auspice [ospis] masculin, histoire prerokovanje (iz ptičjega leta); (pred)znak, napoved

sous les auspices de quelqu'un pod pokroviteljstvom kake osebe
sous de favorables, d'heureux auspices v ugodnih okoliščinah

badge [bædž]

1. samostalnik
znamenje, značka, znak, simbol, kokarda

2. prehodni glagol
označiti

bandiēra f

1. zastava, prapor:
alzare, ammainare la bandiera dvigniti, spustiti zastavo
mettere fuori la bandiera izobesiti zastavo
bandiera abbrunata zastava z žalnim trakom
bandiera a mezz'asta zastava na pol droga
alzare bandiera bianca dvigniti belo zastavo; pren. vdati se, odpovedati se čemu
bandiera nazionale državna zastava
bandiera tricolore italijanska trobojnica
battere bandiera navt. pluti pod zastavo
la nave batte bandiera italiana ladja pluje pod italijansko zastavo
bandiera ombra navt. lažna (navadno panamska) zastava
a bandiere spiegate pren. zmagoslavno
andare sotto la bandiera iti k vojakom
abbandonare la bandiera pren. dezertirati
portare la bandiera pren. prednjačiti
il punto, il goal della bandiera šport častni zadetek
voltare, cambiare bandiera pren. spremeniti nazore, preiti na nasprotno stran

2. pren. zastava, znak, simbol:
la bandiera della libertà, del progresso zastava svobode, napredka
candidato di bandiera prestižni kandidat

banner¹ [bǽnə] samostalnik
prapor, zastava
figurativno znak, simbol; naslov z velikimi črkami preko cele strani časopisa

to unfurl the banner razviti zastavo
ameriško, hudomušno to carry the banner klatiti se vso noč, ne imeti zatočišča

battuta f

1. udarec, udar:
180 battute al minuto 180 udarcev v minuti (pri strojepisju)

2. razmik, presledek, znak

3. lit. iktus (v grški in latinski metriki)

4. gled. replika:
saltare la battuta preskočiti repliko
non perdere una battuta ničesar ne preslišati
avere la battuta pronta pren. biti odrezav

5. glasba takt:
battuta d'arresto pavza; pren. odlašanje, oklevanje
essere alle prime battute pren. biti v prvih vrstah, biti na začetku česa

6. lovstvo pogon; pren. hajka (policije za hudodelci)

7. šport servis

beck¹ [bek] samostalnik
migljaj, namig, znak; kimanje

to be at beck and call biti na voljo, na razpolago
to have s.o. at one's beck razpolagati s kom

bìljeg m (ijek.), bèleg m (ek.)
1. znamenje: biljeg varoške uglađenosti
2. značilni znak: najbitniji biljeg srodnosti slavenskih (slovenskih) jezika jeste zajedničko leksičko blago, naslijeđeno (nasleđeno) od praslavenskog (-slovenskog) jezika
3. pečat: smrt već bijaše udarila na nju svoj biljeg
4. znamenje, simptom: emigracija je rđav biljeg po društveni i državni život
5. znamenje, signal: zagrmiše na gradu topovi dajući biljeg da je svečanost počela
6. znamenje, brazgotina: biljeg na čelu, uspomena iz borbe
7. darilo snubca nevesti: momak je dao biljeg djevojci
8. nagrobni spomenik na kraju, kjer je kdo storil nesrečno smrt
9. mejnik
10. tarča, cilj
11. črta kot znamenje starta ali cilja
12. (samo ijek.) kolek
13. potvrditi biljeg znova doseči prejšnji uspeh v športu, pri tekmovanju; udariti biljeg vidno vplivati na kaj
14. spomin, trofeja: svaki od vojnika nosi biljeg od Turčina, neko koplje, neko sablju britku, neko tursku glavu
15. predmet, ki ga vedeževalka prejme od bolnika, ko mu vedežuje
16. značka, znak: biljeg na kapi
17. lisa, madež, pega: biljeg na tijelu

blasone m

1. plemiški grb

2. ekst. znak (risba, geslo za označevanje pripadnosti); pren. geslo, moto, vodilo, zastava:
blasone morale moralni moto

3. plemstvo, plemenitost

carácter (množina: caracteres) moški spol znak; lastnost, kakovost; posebnost; značaj, kov; stan, dostojanstvo; črka, pismenka; številka

hombre de carácter mož visokega stanu
carácter redondo okrogla pisava
de tal carácter tak
caracteres pl (tiskane) črke
caracteres cuneiformes klinopis

caractère [karaktɛr] masculin

1. 'črka, (pisani) znak, pluriel pisava, tisk

2. značaj, narava, svojstvo, značilnost, lastnost; odločnost

3. naslov, dostojanstvo

caractères arabes arabske črke
caractères aldins, cursifs, italiques kurzivne, ležeče črke
caractères cunéiformes, hiéroglyphiques klinopis, hieroglifi
caractères demi-gras, gras polmasten, masten tisk
caractères d'écriture pisane črke
caractères espacés razprt tisk
caractères gothiques fraktura, gotske črke
caractères grecs grške črke
caractères d'imprimerie tiskane črke
caractères romains antikva (črke)
caractère d'ambassadeur poslaniški naslov, dostojanstvo
fondeur masculin de caractères črkolivec
homme masculin de caractère energičen človek
avoir un caractère officiel imeti uraden značaj, biti uraden
avoir du caractère biti značajen
écrire en gros, en petits caractères pisati z velikimi, malimi črkami
manquer de caractère biti neznačajen

caractéristique [-stik] adjectif značilen, tipičen, karakterističen; féminin značilnost, posebnost, lastnost, oznaka, karakteristika; mathématiques znak, simbol; pluriel, technique data, podatki

carattere

A) m

1. znak; črka; pisava:
caratteri greci grške črke
caratteri cuneiformi klinopis
caratteri geroglifici hieroglifi
caratteri gotici gotske črke
caratteri cirillici cirilske črke
carattere Garamond, grassetto tisk garamond, krepko tiskane črke

2. značaj, nrav, čud:
un brutto carattere težek, neprijeten značaj
incompatibilità di carattere značajska nezdružljivost
i caratteri fondamentali di un'opera letteraria osnovne značilnosti književnega dela
commedia di carattere lit. karakterna komedija

3. pog. trdnost, stanovitnost:
persona di carattere oseba trdnega značaja

B) agg.
a carattere:
reazione a carattere acido, basico kisla, bazična reakcija
una rivolta a carattere popolare ljudski upor