Franja

Zadetki iskanja

  • belief [bilí:f] samostalnik
    vera, zaupanje, prepričanje; mnenje, mišljenje

    the Belief apostolska vera
    to the best of my belief kolikor je meni znano
    easy of belief lahkoveren
    hard of belief nezaupljiv
    light of belief lahkoveren
    ready of belief lahkoveren, zaupljiv
    past all belief neverjeten
    to stagger belief biti komaj verjeten
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • bizmutov pridevnik
    kemija (o kemijskem elementu) ▸ bizmut
    bizmutova spojina ▸ bizmutvegyület
    Že v zgodnjih 60. letih preteklega stoletja je bilo znano, da bizmutov ferit prevaja električni tok. ▸ Az 1960-as évek elején már tudták, hogy a bizmut-ferrit vezeti az elektromosságot.
  • Canōpus1 -ī, m (Κάνωβος, redkeje Κάνωπος) Kanop,

    1. mesto ob zahodnem ustju Nila; baje so ga ustanovili Špartanci in poimenovali po Menelajevem krmarju Kanopu, ki je bil tam pokopan: Mel., Plin., T. idr.; bilo je znano po razkošnosti: Canopus famosus Iuv.; met. Spodnji Egipt, Nilovo ustje: gens fortunata Canopi V.; ves Egipt: Pr., Lucan., Iuv. Od tod adj.
    a) Canōpēus 3 kanopski: litora Cat.
    b) Canōpicus 3 kanopski: Nili ostium Mel., Plin., arbor Plin. Subst. Canōpītēs -ae, m Kanopec: Cels; v pl. Canōpītae -ārum, m (Κανωβῖται) Kanopci, preb. Kanopa: Ci. ap. Q.

    2. nenaseljen otoček pred kanopskim Nilovim ustjem: Auct. b. Alx., Mel., Plin.
  • Canusium -iī, n Kanuzij, staro apulsko mesto, ki so ga ustanovili Grki, znano po lepi rdečkasti volni (zdaj Canosa di Puglia): Ci. ep., C., H., L. idr. Od tod adj.

    1. Canusīnus 3 kanuzijski, iz Kanuzija: ager Varr., hospes Ci. ep., lana Plin., fuscae, rufae Mart., birri Vop.; subst.
    a) Canusīna -ae, f (sc. vestis) obleka iz kanuzijske volne: Mart.
    b) Canusīnus -ī, m Kanuzijec: bilinguis (= gr. in osk.) H., v pl. Canusīnī -ōrum, m Kanuzijci, preb. Kanuzija: Varr., L.

    2. Canusīnātus 3 v kanuzijsko volno oblečen: Sen. ph., Mart., Suet.
  • Chaerōnēa -ae, f (Χαιρώνεια) Hajroneja, mesto v Beociji, znano po bitki l. 338 in 86: L., Plin.
  • Choātrae (Coātrae) -ārum, m Hoatri (Koatri), po čarovništvu znano ljudstvo ob Meotskem jezeru: Lucan., Plin., Val. Fl.
  • clam (st.lat. calam ali calim; sor. s celāre, tvorba kakor cōram, palam)

    1. adv. skrivaj(e), tajno: V., O. idr., palam in eum tela iaciuntur, clam subministrantur Ci., multa palam domum suam auferebat, plura clam de medio removebat Ci., suos cl. ex agris deducere coeperunt C., et fecisset, nisi ille cl. noctu ex praesidiis eius effugisset N., cl. et palam coeptis obviam ire L., haud cl. tulit iram L. ni prikrival, cl. esse (alicui) Kom., L. prikrito ostati komu, ne(po)znano biti komu; adv. okrepljen: clam furtim proficisci L. skrivaj in kradoma, prav natihoma.

    2. praep. skrivaj(e) pred kom, brez koga vednosti, ne da bi kdo vedel
    a) redko z abl.: Kom., clam patre Acc. fr., nonne sibi cl. vobis salutem fugā petivit C., cl. istis Ci. ep.
    b) pogosteje z acc.: clam patrem, uxorem Pl., cl. patrem atque omnes Ter., cl. me, te, eos est Pl., Ter., Gell. meni, tebi, njim je neznano, cl. aliquem habere Kom., Hier. prikrivati komu, ne facinora eius cl. vos essent S., cl. praesidia Pompeiana Auct. b. Hisp.
  • clārus 3, adv.

    1. (o glasu) na daleč doneč (zveneč), jasen, glasen, slišen, zvočen, razločen: clamor, plausus Pl. glasen, bučen, clara voce imperavit Ci., clariore voce C., ut omnes exaudiant, clarissima voce dicam Ci., clarus plangor, latratus O., ictus O. odmevajoč, clara dedit sonitum tuba V.; clarior ignis auditur V. (enalaga) glasneje se sliši: „ogenj!“ prim.: Iuppiter clarus (= clare) ab alto intonuit V.; clare recitare Pl., dic clare Ter., dic, quaeso, clarius! Ci., clare gemere Ci. ep., clare certumque locuto H., clare inter se loqui Plin. iun., clarius fabulari Suet., clarissime audire aliquid Plin.; elipt.: tum ille clare (sc. dixit) Ci.

    2. pren.
    a) jasen, svetel, bleščeč, sijajen: locus Ci., sidere clarior H., stella clarissima, gemmae clarissimae Ci., claraque in luce refulsit V., clarissima mundi lumina V., clara auro gemmisque corona O.; pogosto: luce clara L., Auct. b. Hisp. ali luci claro (masc.) Pl., Varr. = pri belem dnevu, prim.: die claro H., clarissimo die Ci.; clarē fulgens caesaries Cat., clarius micare Plin.; occ.pesn.: clarus aquilo V. jasneči, vedreči (ker prežene oblake), clari smaragdi O. razsvetljujoči.
    b) duševno jasen = umeven, razločen, razumen, razumljiv: res tam claris argumentis lucet Ci., in re tam clara, tam testata Ci., cl. iudicium, testimonium Ci., luce sunt clariora nobis consilia tua Ci., quae clarissima et certissima sunt Ci., clare atque evidenter ostendere Q., clarius apparet aliquid Caelius in Ci. ep., utilitas... clarissime lucet Q.
    c) slaven, slovit, sloveč, odličen, znamenit: dux, imperator, rex Ci., Scipio ille clarus Ci., C. Gracchus clarissimo patre, avo, maioribus Ci., clarum nomen Ci., oppidum Lampsacum, clarum et nobile Ci., urbs Asiae clarissima Ci., clarius exsplendescebat N. odlikoval se je sijajneje; kot naslov državnih dostojanstvenikov v ces. dobi clarissimus presvetli, (Tvoja, Njegova) svetlost, prevzvišeni: Plin. iun., Icti. idr., tako tudi: clarissimus ordo Icti., Vop., clarissimae feminae Icti. žene visokih državnih dostojanstvenikov; z določili: clarus gloriā Ci., disciplinā clarissimus Vell., clarus in philosophia Ci., in arte tibiarum Q., ex doctrina Ci., quid hoc totā Siciliā est clarius? Ci. bolj znano, urbs clara ob insignem munimento naturali locum L., clarus ob id factum H., clarus Troiano ab sanguine V., clarum ad memoriam imperium L. večnega spomina vredno vladanje; zloglasen, slabega glasu, na slabem glasu, razvpit: Sen. ph., non enim parum res est clara Ci., caedes Asuvii quam clara tum fuit Ci., illa oppugnatio fani quam clara apud omnes Ci., populus luxuriā superbiāque clarus L.
  • Coccēius 3 Kokcej(ev), ime rim. rodu. Poseb.

    1. L. Cocceius Nerva Lucij Kokcej Nerva, pravnik in državnik, ki je l. 40 z Mecenatom in Azinijem Polionom izposloval brundizijsko pogodbo med Oktavijanom in Antonijem ter l. 37 tudi posredoval med njima, konz. l. 36: H.; pl. Coccei možje, kakršen je bil Kokcej: Sen. ph.

    2. M. Cocc. Nerva Mark Kokcej Nerva, sloveči pravnik v Tiberijevem času, consul suffectus, katerega leta, ni znano, gotovo pa pred l. 24 po Kr., umrl l. 33 po Kr.: T., Front., Dig.

    3. njegov istoimenski vnuk, pretor l. 65 po Kr., konz. l. 71 po Kr., rim. ces. od l. 96 do 98 po Kr.: T., Aur., Eutr.
  • Colophōn -ōnis, acc. -ōnem in -ōna, f (Κολοφών) Kolofon, eno od dvanajstih jonskih mest severozahodno od Efeza, roj. kraj Mimnerma, znano po konjenici in po smoli kolofoniji: Ci. idr. Pozna soobl. Colophōna -ae, f Kolofona: Ven. — Od tod adj. Colophōniacus 3 kolofonski, iz Kolofona: Homerus Ps.-V. (Ciris), resina Cels. Colophōnius 3 (Κολοφώνιος) = Colophōniacus 3: Varr., O., Col., Xenophanes Ci., oppidum L., resina Cels., Plin. kolofonija; subst. Colophōniī -ōrum, m Kolofonci, preb. Kolofona: Ci., L., Mel., Plin.
  • comédie [kɔmedi] féminin komedija, veseloigra, šaloigra; vieilli gledališka igra; vieilli skupina gledaliških igralcev; gledališče, teater; figuré hlinjenje, pretvarjanje, teater, videz; šala

    comédie de caractère karakterna komedija
    comédie d'intrigue, de situation gledališka igra z zapleti
    comédie larmoyante, attendrissante ganljivka
    comédie de mœurs na duhovitih dialogih zgrajena zabavna gledališka igra
    comédie pastorale pastoralna igra
    comédie à tiroir, épisodique burka
    la Comédie-Française znano gledališče v Parizu
    personnage masculin de comédie (figuré) komedijant; oseba, ki je ne jemljejo resno
    secret masculin de la comédie javna tajnost
    donner la comédie predvajati komedije, figuré (o)smešiti se, biti smešen
    se donner la comédie privoščiti si šalo ali zabavo
    jouer la comédie (figuré) uganjati komedijo, teater, pretvarjati se
    faire toute une comédie napraviti cel teater, sceno
    tout cela est pure comédie vse to je samo komedija
  • comperiō -īre -perī -pertum (prim. perīculum, perītus) natančno spozna(va)ti, izvedeti, dognati: atqui certo comperi Ter., illi venturi erant: qui comperisti? Ci., si compertum est C. če se je dognalo; z obj. v acc.: ex quibus hominibus omnia comperi Ci., quod ex multis audivi et comperi Ci., rem gestam c. ab aliquo N.; nam. praep. sam abl.: nihil se testibus, nihil tabulis, nihil gravi aliquo argumento comperisse Ci.; v pass.: res a te ipso comperta Ci., ea sunt comperta per me Ci., quae postquam Metello (dat.) comperta sunt S. je prišlo na znanje; z odvisnim predik.: omnia falsa atque insidiose ficta comperta sunt Ci. vse se je izkazalo za napačno in …, a quo cum quaereret Pyrrhus, qualem Romam comperisset Eutr.; dopolnilo z de: de amore hoc c. Ter., nihil de hoc comperi, nihil suspicatus sum Ci., postquam de scelere filii comperit N. postquam de rebus Vagae actis comperit S.; z ACI: Ter., N., H., Q., ubi comperit Heraclium non adesse Ci., ex captivo comperit Correum milia sex peditum delegisse C., hanc gentem Clusium Romamque inde venisse comperio L.; z odvisnim vprašanjem: id pactione an casu ita evenerit, parum comperimus S., an ab ipso id genus exercitationis sit inventum, … parum comperi Q. Pogosto pt. pf. compertus 3 „izveden“

    1. ki se je izvedel, dognan, (za)slišan: compertum narrare S., comperta narrare Cu., an oculis comperta haberet, quae diceret L. ali je videl na lastne oči; v absolutnem abl.: compertō ko se je (bilo) izvedelo: satis comperto Eordaeam petituros Romanos L., nondum comperto, quam regionem hostes petissent L., comperto Plautum et Sullam maxime timeri T.

    2. izvesten, zanesljiv, (očitno) znan, očiten, gotov, neizpodbiten: levem auditionem pro re comperta habere C. prazno govorico imeti za gotovo resnico, non ego haec incertis iactata rumoribus affero, sed comperta et explorata L., exponam vobis … facinus manifesto compertum atque deprehensum Ci., comperta nuntiare T.; compertum est alicui aliquid S., Tib., Plin., Q., T. komu je kaj dobro znano; compertum habere (aliquid) L. kaj za gotovo imeti, desinant ultra opinari mihique, qui compertum habeo, credant C. ap. Suet., compertum ego habeo verba virtutem non addere; res indicat nihil ipsos habuisse comperti Ci. da niso vedeli nič gotovega; esse pro comperto Cu., pro comperto polliceri Suet. — Od tod adv. compertē iz dobrega (zanesljivega) vira: Gell., komp. compertius Gell.

    3. z gen. criminis ali z inf. komur se je dokazal kak zločin, komur se je dokazalo, da je česa kriv, spoznan za krivega: iuvenis nullius probri compertus L., Vestales compertae stupri L., nullius flagitii compertus T., Olympiada velut stupri compertam repudio dimiserat Iust.; compertus publicam pecuniam avertisse T. — Redka, navidezno po glag. experior tvorjena soobl. comperior -īrī -pertus sum: Ter., Gell., Ap., Tert., Metellum … magnum et sapientem virum fuisse comperior S., hunc ego Lepidum … gravem et sapientem virum fuisse compe-rior T.
  • conoscēnza f

    1. znanje, poznavanje, vednost:
    ha una buona conoscenza della fisica dobro pozna fiziko, dobro je podkovan v fiziki
    le sue conoscenze tecniche sono superate njegovo tehnično znanje je zastarelo
    prender conoscenza di qcs. poučiti se o čem, seznaniti se s čim
    a conoscenza kolikor se ve, kolikor je znano
    a conoscenza di tutti vsi vedo
    per conoscenza admin. v vednost

    2. spoznanje

    3. zavest:
    perdere (la) conoscenza onesvestiti se
    esser privo di conoscenza biti nezavesten
    riprendere la conoscenza ovesti se, zbuditi se iz nezavesti

    4. ekst. znanec:
    una vecchia conoscenza della polizia star znanec policije
  • Corinthus, star. Corintus, -ī, f (Κόρινϑος) Korint, slovito trgovsko mesto ob Istmu, znano po razuzdanem življenju prebivalcev: Ci., L., O. idr., bimarisve Corinthi moenia H.; nom. Corinthos: O., acc. Corinthon: O., Mart.; preg.: non cuivis homini contingit adire Corinthum H. (gr.: οὐ παντὸς ἀνδρὸς ἐς Κόρινϑον ἔσϑ' ὁ πλοῦς) = ne posreči se vsakomur dospeti do zaželenega cilja; met.: captiva Corinthus H. plen vsega Korinta = v vsem Korintu nagrabljeni bronasti kipi. Od tod

    I. adj.

    1. Corinthius 3 (Κορίνϑιος) korintski: bellum N., ager Ci., aes Ci., Plin., Q. korintski bron (starodavnikom zelo priljubljena zlitina iz zlata, srebra in bakra, iz katere so v Korintu ulivali razne umetnine: posode, kipe idr.), — od tod vasa Corinthia Ci., Suet., Icti., suppelex Cor., opus Cor. Ci.; sinus Cor. L. (zdaj Korinthiakós Kólopos, sl. Korintski zaliv), civis Vitr., columnae Vitr., Plin. v korintskem slogu zgrajeni, tako tudi capitula Cor. Vitr. Kot subst.
    a) Corinthia -ae, f „korintka“, neka rastlina: Plin.
    b) Corinthiī -ōrum, m Korintčani, preb. Korinta: Ci. idr.
    c) Corinthia -ōrum, n umetnine (poseb. posode) iz korintskega brona: Ci., Plin., Suet., Mart.

    2. Corintheus 3, vulg. Corinthius: Isid.; kot subst. Corinthea -ōrum, n korintsko posodje: Petr.

    3. Corinthiacus 3 (Κορινϑιακός) korintski: sinus L., Plin., pontus O., Cenchreae O.

    4. Corinthiēnsis -e korintski: Cor. fons Pirena Pl., litus T. —

    II. subst. Corinthiārius -iī, m ulivalec umetnin iz korintskega brona, vzdevek Avgustu, ki je ljubil take umetnine: Auctor ignotus ap. Suet.
  • Corōnēa -ae, f (Κορώνεια) Koroneja, mesto v Beotiji, znano po bitkah l. 447 in 394: N., L., Plin. — Od tod
    a) subst. Corōnaeī -ōrum, m (Κορωναῖοι) Koronejci, preb. Koroneje: L.
    b) adj. Corōnēnsis -e koronejski: ager L. = Corōnēus 3 (Κορονεῖος): ager L.
  • damnātio -ōnis, f (damnāre)

    1. obsodba: d. sine defensione Ci., damnationem voluntariā morte praevertere T. ogniti se obsodbi, damnationem anteire veneno T. obsodbo prestreči; z obj. gen.: d. Sex. Roscii, d. absentis Ci.; z gen. criminis: d. ambitūs Ci. obsojen zaradi … ; z gen. pretii: d. tantae pecuniae Ci. na tolikšno vsoto denarja; kazen z ad: d. ad poenam sempiternam Lact.

    2. pren.
    a) plačilna dolžnost: Icti.
    b) zavržba: apiastrum in confessa damnatione est venenatum Plin. je, kakor je znano, zavržena strupena zel.
  • déjstvo (-a) n

    1. fatto; fenomeno, circostanza:
    ponarejati dejstva travisare, distorcere, falsare i fatti
    seznaniti koga z dejstvi mettere qcn. al corrente dei fatti
    omejiti se na gola, suha dejstva stare, attenersi ai fatti (puri e semplici)
    pog. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto

    2. jur. (pravno dejstvo) fatto:
    znano dejstvo fatto notorio
  • déjstvo hecho m

    obče znano dejstvo hecho notorio
    dejstvo je, da ... el hecho es que...
    dejstvo, da ... el hecho de que...
    to je dejstvo es un hecho
    postaviti koga pred gotovo dejstvo colocar a alg ante el hecho consumado
  • dominio m (pl. -ni)

    1. oblast, moč:
    sete di dominio sla po oblasti

    2. (politična, vojna) prevlada

    3. obvladovanje, oblast:
    dominio di se samoobvladovanje
    dominio utile užitek

    4. (teritorialna) posest:
    i domini coloniali kolonialne posesti

    5. pren. področje, torišče, domena

    6. pravo last:
    di dominio pubblico v javni lasti; pren. splošno znano