Franja

mistaken [mistéikən] pridevnik (mistakenly prislov)
napačen, zmoten, napačno razumljen

to be mistaken motiti se
we were quite mistaken in him motili smo se o njem

out² [áut] prislov

1.
ven, iz (tudi v zvezi z glagoli: to go out iti ven, to die out izumreti)

2.
zunaj, zdoma (he is out zunaj je, ni ga doma)

3.
ne na delu (a day out prost dan)

4. vojska
na (bojnem) polju
navtika na morju

5.
ne v zaporu (out on bail na svobodi proti kavciji)

6.
priobčen (knjiga the book came out in June)
predstavljen javnosti (dekle)

7.
odkrit (the secret is out tajna je prišla na dan)

8. šport
zunaj, ven, ne v igri, izven igrišča; (boks) knockoutiran

9. politika
ne v vladi (the democrats are out)

10.
ne v vaji (my fingers are out)

11.
porabljen, ne na zalogi (the potatoes are out)

12.
do kraja, čisto (to hear s.o. out koga do kraja poslušati, tired out čisto izčrpan)

13.
izpahnjen (roka), ki preplavlja (reka)

14.
napačen, zmoten (his calculations are out njegovi računi so napačni)

15.
dan v najem (zemlja), izposojen (knjiga)

16.
jasno, glasno (to laugh out glasno se zasmejati, speak out! govori glasneje!, povej že jasno in glasno!)

17. aeronavtika
končan (pogovor)

18.
razno

out and out popolnoma, docela
out and about (zopet) na nogah, pokonci
out and away daleč (najboljši itd.)
to be out miniti, ne biti v modi, biti na izgubi, biti zunaj, ne biti doma, ne priti v poštev, iziti (knjiga), ne goreti, biti ugašen
that is out! ne pride v poštev!
to be out in a thing motiti se
to be out for s.th. iskati kaj, zavzeti se za kaj
to be down and out na nič priti
to be out with s.o. ne biti več prijatelj, biti hud na koga
to have it out with s.o. razčistiti stvar s kom
we had an evening out zvečer smo šli ven
out at heels reven
out at elbows revno oblečen
out on a limb izpostavljen
way out izbod
the workers are out delavci stavkajo
out with him! ven ga vrzi!
ekonomija to insure out and home zavarovati za pot tja in nazaj

pògrešan -šna -o (ijek., ek.)
1. napačen: pogrešan jezik, zadatak: -o pisanje
2. kriv: biti na -om putu
3. zmoten: -o mišljenje

porèmećen -a -o zmoten, moten, skaljen: poremećen red vožnje, poredak u kući

sbagliato agg.

1. slabo narejen; zgrešen:
mossa sbagliata zgrešena poteza

2. napačen; zmoten

solecistic [sɔlisístik] pridevnik
jezikoslovje (slovnično) nepravilen; neprimeren; zmoten

unsound [ʌnsáund] pridevnik (unsoundly prislov)
nezdrav, bolehen; slab, pomanjkljiv (blago); črviv, trhel, gnil (sadje, les); napokan; zmoten (argument), neosnovan, neverodostojen; nesiguren, nezanesljiv, nesoliden

unsound of (ali in) mind slaboumen, neprišteven, duševno bolan
unsound sleep nemirno spanje
unsound ice napokan led
unsound doctrine zmoten nauk
to be unsound in faith biti krive vere

untrue [ʌntrú:] pridevnik
neresničen; lažen, napačen; zmoten; nezvest, verolomen; nepošten; netočen, nepravilen, nepopoln
tehnično neenakomeren, neokrogel

wrong² [rɔŋ] pridevnik
zmoten, nepravi, pogrešen, napačen, naroben; ki ni v redu, ki je v neredu; neprimeren, nepripraven; nekoristen, neugoden

wrong act prekršek
a wrong answer napačen, nepravi odgovor
the wrong side narobna stran (of material blaga)
wrong one, sleng wrong'un (kriket) žoga, ki leti čisto drugače, kot je igralec pričakoval
(the) wrong side out na ven (narobe) obrnjena notranja stran (oblačila)
the wrong side of the blanket figurativno nezakonit
to be wrong ne imeti prav
the clock is wrong ura ne gre prav
you are wrong in believing that nimaš prav (motiš se), če to verjameš
not to be far wrong ne se zelo (z)motiti
I was not far wrong in guessing skoraj sem uganil
something is wrong with him nekaj je narobe z njim
what's wrong with you? kaj pa je (narobe) s teboj?
to be in the wrong box figurativno biti v škripcih (v nerodnem položaju, v zagati); ne biti na mestu; biti na zgubi
it is the wrong side out to je narobe, obrnjeno
to be on the wrong side of 50 biti nad 50 let star
what's wrong with a cup of tea? pogovorno kako bi bilo s skodelico čaja?
to do the wrong thing in the wrong place ravno narobe (napačno) kaj napraviti
what do you find wrong with it? kaj se ti zdi pri tem narobe (ti ni pri tem všeč)?
to get (to have) hold of the wrong end of the stick figurativno (popolnoma) napačno razumeti (imeti čisto napačno mnenje, vtis)
to get out of the bed (on) the wrong side figurativno, pogovorno z levo nogo vstati; biti slabe volje
he will laugh on the wrong side of his mouth figurativno smeh ga bo že minil
to prove s.o. wrong dokazati komu, da nima prav
to go wrong zaiti; spodleteti, ne iti (biti) v redu
he holds the book the wrong way narobe drži knjigo
he found himself in the wrong shop figurativno, pogovorno ni na pravega naletel
it is very wrong of you to support him zelo napak je od vas, da ga podpirate
to take the wrong train peljati se z napačnim vlakom
to take the wrong turning (ali path) figurativno zaiti na kriva pota

zȃbludan -dna -o, zȁbludan -dna -o zmoten: -o mišljenje

ложный napačen, neresničen, pogrešen, zmoten, kriv;
л. шаг nepremišljen korak;
ложная присяга kriva prisega

оплошный (zast.) zmoten, ponesrečen

ошибочный zmoten, napačen

помилко́вий прикм., napáčen prid., zmóten prid., zgrešèn prid.

Fehlschluß, Fehlschluss, der, zmoten sklep, napačen sklep

omésti ométēm
I.
1. zmesti: pitanje ga je omelo
2. zadržati, biti zmoten: nisam još završio rukopis jer sam ometen drugim poslom
II. omesti se zmesti se: omeo se kao pile u kučinama

kriv³ (-a, -o) (napačen, zmoten) falsch, Irr- (učenik der Irrlehrer)
krivo pričanje die Falschaussage, falsches Zeugnis, der Falscheid
po krivem unberechtigterweise
krivo priseči pravo einen Meineid leisten, falsch schwören

napač|en (-na, -no)

1. (nepravi) beseda, knjiga, vlak, sled: falsch
napačen trenutek der falsche Zeitpunkt

2. (napak) falsch, fehlerhaft; inkorrekt, unrichtig, [unrecht] Unrecht; povsem, vseskozi: grundverkehrt, grundfalsch, rundweg falsch; (neumesten) skromnost, sram, patos: falsch, unangebracht; (proti pravilom) regelwidrig
jezikovno napačen sprachwidrig
(zgrešen) verfehlt, Fehl-, Falsch-, [Miß] Miss- (met der Fehlwurf, načrt die Fehlplanung, račun die Fehlrechnung, šport skok der Fehlsprung, šport start der Fehlstart, regulacija die Fehlregulation, barva die Fehlfarbe, kalkulacija die Fehlkalkulation, konstrukcija die Fehlkonstruktion, odločitev ein [Mißgriff] Missgriff, šport podaja der [Fehlpaß] Fehlpass, poteza der Fehlzug, prehrana die Fehlernährung, vknjižba die Falschbuchung, vzgoja die Fehlerziehung, poročilo die Falschmeldung, sodba das Fehlurteil, tolmačenje die [Mißdeutung] Missdeutung, vedenje das Fehlverhalten, upravljanje stroja die Fehlbedienung, zadržanje die Fehlhaltung)
napačen ton ein falscher Ton

3. (zmoten) mnenje, trditev: irrig, abwegig

4. (zavajajoč) falsch, irreführend, betrügerisch

5.
X ni napačen/napačna, (toda) X ist ganz hübsch/nicht unsympatisch, (doch)
| ➞ → konj, vlak, parkirati

označeváti (-újem) | oznáčiti (-im) imperf., perf.

1. segnare, contrassgnare, marcare:
označevati drevesa za posek marcare gli alberi da abbattere
označiti igralne karte segnare le carte da gioco

2. (izraziti določeno vsebino; poimenovati; biti značilen za) indicare, denotare, caratterizzare:
besede označujejo pojme le parole indicano concetti
to obdobje označujejo močni družbeni pretresi un periodo caratterizzato da forti sconvolgimenti sociali

3. (navajati, navesti karakteristične lastnosti) qualificare; bollare; dire:
nauk so označevali kot zmoten la dottrina era bollata come eretica
označujejo ga kot človeka velike kulture lo dicono un uomo di grande cultura

4. descrivere

5. dimostrare, indicare:
rezultati volitev označujejo, da večina podpira sredinsko politiko i risultati delle elezioni indicano che la maggioranza del corpo elettorale appoggia una piattaforma politica centrista
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
muz. označevati prstni red diteggiare
označiti s kratico siglare
označevati s paragrafi paragrafare
lingv. označevati naglas accentare
označiti z monogramom cifrare

tūtus 3, adv. -ē (adj. pt. pf. glag. tuērī)

1. varen (pred kom, čim), zavarovan (pred kom, čim), na varnem bivajoč, brez nevarnosti bivajoč, zunaj nevarnosti bivajoč, nenevaren, neogrožen, zaščiten, starejše okovarjen
a) abs.: Ter. idr., iter Ci., H., via per perfugium Ci., nemus H., vita Iust., quis locus tam firmum habuit praesidium, ut tutus esset? Ci., praesidio nostro pasci genus esseque tutum Lucr., per quae possent vitam consistere tutam Lucr., cum victis nihil tutum arbitrarentur C., nec se satis tutum fore arbitrabatur Hirt., tutius esse arbitrabantur C., mercatoribus mare tutum non fuisse Ci., consiliis et laboribus tutiorem vitam hominum reddere Ci., medio tutissimus ibis O., ipsis tutius manere L., tutius visum est Cu., tuta bos rura perambulat H., non est tua tuta (brez nevarnosti) voluntas O., mens male tuta H. slabo zavarovan = zmoten duh, in audaces non est audacia tuta O., in tutissimam custodiam condere L., tuta scelera esse possunt, secura non possunt Sen. ph., scelus aliqua tutum, nulla securum tulit Sen. tr., Philippus in acie tutior quam in muris fuit Cu., crede huic tute Pl., tute cauteque vivere Corn., ut ubivis tutius quam in meo regno essem S., ut in vadis consistere tutius C.; occ. brezskrben, brez skrbi bivajoč, brez strahu bivajoč, ne boječ se nevarnosti: si tutus et securus scrutationem populi praebuerit Sen. ph., velut tutioris audentiae est temptare Q., externa vi non tutus modo, sed invictus Cu.; pesn. z gen.: tuta fugae Lucan.
b) z raznimi praep.: tutus a periculo C., a periculis belli Ci., ut ab ignis periculo sint villae tutiores Vitr., tutus a latronibus H., tutus ab hostibus C., ab hospite, a coniuge, a ferro O., ab omni iniuriā Ph., testudo tuta ad omnes ictus L., adversus venenorum pericula tuta corpora Cels., adversus intemperiem anni tutus Sen. ph., adversus hostes Iust., per quos contra senatum et consules tutus esse posset Eutr. — Subst. tūtum -ī, n varno, varnost, varen kraj, zavetje, zatišje: in tuto collocare Ter., Ci., in tuto esse L., in tutum receptus est L., in tutum eduxi Pl., in tutum pervenire N.; pl. tūta: tuta tenebam V., tuta petens O., quin tuta times O., a tergo tuta relinquere Cu., barbari animum ad honestiora quam tutiora converterant Cu. — Adv. abl. tūtō na varnem, varno, brez nevarnosti: tuto ab incursu C., tuto esse Ci., tuto magistratum gerere, senatum habere Ci., tuto dimicare C.

2. enalaga previden, oprezen, skrben: consilia L., serpit humi tutus nimium H., ni vicinas tutus ararit aquas O.