Hispānī -ōrum, m Hispánci: Ci., L., Iust.; sg. Hispānus -ī, m Hispánec: Hispanus natione Suet. — Od tod
I. subst. Hispānia -ae, f Hispánija, Španija = ves Pirenejski polotok, ki ga deli reka Hibērus (Hiber, zdaj Ebro) na dve polovici, v Tostransko Hispanijo (Hispānia citerior), tj. vzhodni del, imenovan pozneje Hispānia Tarraconēnsis Tarakonska Hispanija, in Onstransko Hispanijo (Hispānia ulterior, tj. južni in zahodni del, imenovan pozneje Lūsitānia et Baetica Luzitanija in Betijska Hispanija): Varr., Ci., C., N., S., L. idr.; od tod tudi pl. Hispāniae -ārum, f obe Hispaniji, obe hispanski provinci (pokrajini): Ci., N., L., Cu., T. idr. —
II. adj.
1. Hispānus 3 hispanski: populi L., gladius L., sečno orožje rimskih legijskih vojakov, mare Plin., acies Lucan., nomen Q., aurum, Tarraco Mart., legio T., equi P. Veg., oleum Pall.; adv. Hispānē hispansko: loqui Enn. ap. Char.; kot Bajbijev priimek (Baebius) Hispānus -ī, m Hispanski: Plin. iun.
2. Hispānicus 3 hispanski: verbum Varr. fr., Suet., gladius Quadr. fr., vitis Col., fretum (pri Gadesu) Suet.
3. Hispāniēnsis -e, hispanski, v Hispaniji (bivajoč, mudeč se, vršeč se), ki se je dogajal v Hispaniji: actus maritimi Ci., legatus Ci. rimski poslanec v Hispaniji, iter Ci. v Hispanijo, casus Ci. izid vojne (Cezarjeve proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, bellum Vell. vojna (Cezarjeva proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, triumphus Vell. zmagoslavje (Cezarjevo) po (tej) vojni v Hispaniji, Balbus non Hispaniensis natus, sed Hispanus Vell. ne Rimljan, rojen v Hispaniji, ampak hispanski rojak, exercitus T. rimsko vojaštvo v Hispaniji, oceanus Plin., Rhodani ostium Plin. proti Hispaniji; molae Ca. ali gladius L. po hispansko narejen.
Zadetki iskanja
- Hyperborē̆ī -ōrum, m (Ὑπερβόρειοι ali Ὑπερβόρεοι [βόρος = ὄρος gora]) Hiperborêjci = „Prekogorci“, mitološko pleme na skoraj rajskem severu (v Trakiji), kjer je prebivalo v neskaljeni sreči: Ci., Mel., Plin. Od tod adj.
1. (pesn.) Hyperboreus 3 hiperborejski, traški, severni: Ap., Cl., glacies, orae V., Pallene O., ursa Lucan., pruinae Val. Fl., triumphus Mart. Domicijanovo zmagoslavje nad Kati in Dačani.
2. Hyperboreānus 3 hiperborejski: Hier. - laetus1 3, adv. -ē (etim. nedognana beseda; prim. laetāre, laetārī, laetāmen, laetitia, laetificō, lāridum)
I. subj.
1. vesel česa, srečen, radosten, radujoč se česa, dobre volje zaradi česa, veder, živahen, boder (naspr. tristis); abs.: ut vos in vostris voltis mercimoniis … me laetum lucris adficere Pl., gnatus quod se adsimulat laetum Ter., concurrunt laeti mi obviam cuppedinarii omnes Ter., nil quidquam vidi laetius Ter., hi contra vagantur laeti atque erecti passim toto foro Ci., uno aspectu intueri potestis eos … alacrīs laetosque volitare Ci., laetos modo, modo pavidos animadverteres S., senatus supplementum etiam laetus decreverat S., laeta armenta feraeque Lucr., has ego Dardanio iuveni … laeta dedi V., inspice, si possum donata reponere laetus H., neutra acies laeta ex eo certamine abiit L., laeta salitur ovis O., laetus inter laetos Suet., aliquid laete atque insolenter ferre Ci., neque quisquam exceptus est laetius Vell., laetissime gaudere Gell. prav objestno; enalaga: l. vultus Ci., clamor, dies V., pax L., oratio … non alieno crimine laeta L. ki se ne veseli obdolžitve drugih, oculi Val. Max.; v raznih skladih (prim. laetor): z abl. (česa, zaradi česa): dono Ter., cognomine V., laeta deûm partu V. ponosna, da je rodila, visam … laetum equino sanguine Concanum H., minime laetus origine novae urbis L., tauro quoque laeta iuvenca est O., animal pabulo laetum Sen. ph., saevis gens laeta Sil., contentus modicis meoque laetus Mart.; z abl. (= v čem, ob čem, zaradi česa): omnibus laetitiis laetus Caecil. fr., cum risu laeta est altera, flere putes O. kadar se veselo smeje, laetus ingenio Aur. vedrega značaja; z abl. (v krajevnem pomenu): fronte laetus, pectore anxius T. na čelu veder, v srcu plašen = vedrega čela, plašnega (otožnega) srca; od tod z loc.: laetus animi T., laetus animi et ingenii iuvenis Vell. nadebudne nravi in duha; z gen.: laetus laborum V. vesel dela, l. opum pacisque meae Val. Fl., rectoris Sil., irae laetissimus Sil. vriskajoč od srda; z notranjim obj.: laetus est nescio quid Ter.; s praep.: laetus est de amica Ter., servatam ob navem laetus V., l. in adversis Lucan.; z ACI: laetus sum laudari me abs te Naev. fr., laetus sum … fratri obtigisse quod volt Ter., laeti occasionem exsequendi sceleris admotam Cu.; pesn. samo z inf.: laetus bellare Latinis Sil., ferro vivere laetum vulgus Sil.; s kavzalnim stavkom: laetus animi, quod adversa maris expeditione prosperā pensavisset T. —
II. obj. vesel =
1.
a) razveseljiv, razveseljujoč, prijeten, všečen: omnia erant facta hoc biduo laetiora Ci. ep., quā (sc. vite) quid potest esse cum fructu laetius tum aspectu pulchrius? Ci. prijetneje uživati, tu pias laetis animas reponis sedibus H., nec Caesari quidquam … fuit laetius quam servasse Corvinum Vell., laetum militibus id nomen T., ceteris haud laeta memoria Quirini erat T., quam (sc. patriam) mihi a quocumque excoli iucundum, a te vero laetissimum est Plin. iun. pravo prisrčno veselje; subst. n. pl.: miscentur tristia laetis O., litterae tuae partim laeta, partim tristia continent Plin. iun.
b) ugoden, pospešujoč, dobrega pomena, srečen = srečo obetajoč, srečenosen, osrečujoč (naspr. dirus, tristis): laetus (Mercurius) pospeševalec, pospešnik, litora myrtetis laetissima V. obala, za mirto(vje) nadvse ugoden kraj, laetae res V. ugoden položaj, haud laetum id somnium regi esse Cu., virtusque haud laeta tyranno Val. Fl., l. prodigium Plin., T., augurium T., haud laetum domino omen Stat., Pisoni omina haud laeta T., exta laetiora Suet.; laetum est (alicui) z ACI: diripere eos (sc. pisces) carnes abiectas laetum est consultantibus, caudis abigere dirum Plin.; z inf.: alterum intrasse laetum est, in altero dira portendit Plin.
2. očem všeč(en), prijazen, lep, krasen, rajski: aestas V., laetos oculis afflavit honores V., l. dies O. praznični dan, praznik, triumphus O. slovesno (sijajno) zmagoslavje, slovesen (sijajen) triumf; adv. acc. sg. n.: laetumque rubet Stat. Od tod
3. occ.
a) (o zemlji in rastlinah) masten, tolst, rod(ovit)en, bujen, bohoten: ubi ager crassus et laetus est Ca., ager crassus et laetus si sit Varr. (po Ca.), vineta laeta Lucr., pascua L., H., O., legumen, genus vitis, arva, fruges, herbae, pabula, sata, segetes V., ipsaque (sc. tellus) iusto laetior V., laetissima farra V., laetissimi flores Ci., colles frondibus laeti Cu. bujno porasli, frugiferae aut laetae arbores Sen. ph., ramus laetior ceteris Col., laete frondere Col., laete virere Plin.; podobno: laeta (obilno) magis pressis manabunt flumina mammis V.; analogno po adj. plenus z gen.: frugum pabulique laetus ager S. ap. Serv. žitorodno in polno krme (krmovito), lucus … laetissimus umbrae V. zelo senčnat.
b) (o živalih) rejen, pitan, masten, tolst: laeta boum armenta V., glande sues laeti redeunt V.
4. metaf. (o govoru, pesnitvah, govornikih in pesnikih) obilujoč z besedami, besedíčen, besedljív, besedovit, gostobeseden, zgovoren, bohoteč se, bohoten, bujen, bujnokrasen: nitidum quoddam genus est verborum et laetum Ci., copia dicendi floribus laeta Q. cvetoča, cvetličasta, ocvetličena, numeri laetiores Q. bolj ubran, bolj umerjen, stilus laetior Plin. iun., Homerus laetus et pressus Q., ingenium laetissimum Plin. iun., hoc nos laetius fecisse quam orationis severitas exigat Plin. iun. v bohotnejšem, bolj ocvetličenem slogu. - speciēs -ēi, f (speciō -ere)
A. act.
1. gledanje, videnje, vid, pogled: oculi, acuta Vitr., speciem quo vertimus Lucr. kamor obrnemo (vržemo) oči, kamor usmerimo pogled, non tulit hanc speciem … Coroebus V., speciem doloris ferre non possunt Ci., prima specie admirationem, re explicata risum movent Ci. na prvi pogled, „na prve oči“, non ut primā specie laeta victoria, ita eventu quoque fuit Cu., speciem primam terroris sustinere L. —
B. pass.
I.
1. pogled, videz: insueta L., nova atque inusitata C., summa species (sc. arborum) stantium relinquitur C. prav tako se vidi, kakor da drevesa še stoje, forum comitiumque adornatum ad speciem magnifico ornatu, ad sensum cogitationemque acerbo et lugubri Ci. na pogled, na videz, equus ad speciem honestus Ap., in speciem opus deforme non erat Cu. na pogled, na videz, inque chori ludunt speciem O. kakor pri rajanju, kakor kolo plešoči, in montis speciem curvari O. kakor (kot) gora, praeter speciem stultus es Pl., agro bene culto nihil potest esse specie ornatius Ci. ne more biti videti lepše (lepše na videz, na pogled), decem regum species erat L. videti (jih) je bilo kakor deset kraljev, Vercingetorix … horribilem speciem praebebat C. je bil videti strašen, speciem praebere ridentis L. držati se na smeh, kazati smeh, biti videti, kot da se (kdo) smeji, speciem ignis praebere Cu. biti videti kakor ogenj, tumor … collis habet speciem O. je videti kakor grič; pesn.: neque … specie famaque movetur nec … V. ne meni se več niti za ugled (dostojnost) niti … ; occ. videz, podobnost: Catilina multos viros bonos specie quadam virtutis assimulatae tenebat Ci., similitudinem quandam gerebant speciemque sapientium Ci., speciem boni viri prae se ferre Ci. kazati se dobrega moža, quod speciem haberet honesti Ci.
2. podoba, zunanjost (zlasti spoštovanje vzbujajoča), zunanja podoba, telesni obraz, videz, zunanjščina, postava, pojava, obraz, figura, izgled koga, česa: humana species et figura Ci., divina L., specie caeleste resumptā O., Iuppiter huc specie mortali venit O., mortali specie excelsior iuvenis Val. Max., horum hominum species est honestissima, voluntas vero impudentissima Ci., plurimique ibi a fallaci equitum specie … excepti sunt L., promissa barba et capilli efferaverant speciem oris L., variae species atque ora ferarum V., urbis speciem vidi, hominum mores perspexi parum Pl., duo signa eādem specie ac forma Ci., naves … , quarum et species erat et barbaris inusitatior et … C., navium longarum species … , quae nullae erant, visae L., speciem ac formam similem gerit eius imago Lucr., fortunae principalis species T. podoba knežje visokosti; occ.
a) lepa podoba (postava), lep videz, lepota, kras, krasota, sijaj, sijajnost, (b)lesk, soj, sij, veličanstvo, veličastje, veličastnost, veličina, veličastvo, veličava, dostojanstvo, dostojnost ipd.: Varr. ap. Non., Vitr. idr., bella specie mulier, specie lepida mulier Pl., ut (sc. liberi) … in speciem populo sint Pl., in quibus (sc. viris) … fuit pompa, fuit species, fuit incessus saltem Seplasiā dignus Ci., galeae cristatae, quae speciem magnitudini corporum adderent L., eminebat viribus et specie Cu., cum specie corporis aequaret Hephaestionem Cu., ducit te species H., viribus, ingenio, specie, virtute … extremi primorum H., aetatis (mladostno) specie, dum floreat, uti O., iuvenis species Iuv., vaccae O., equi specie insignes Cu., species candorque caeli Ci., tota (sc. porticus) erat in speciem Poenis digesta columnis Pr., cuius triumpho longe maximam speciem captiva arma praebuere L., praebuerunt speciem triumpho capitibus rasis secuti L. zmagoslavje so poveličevali, regni paterni speciem videre L., species dignitasque populi Romani Ci., adhibere in dicendo speciem L. dostojnost, qui non speciem (sijajnost, blesk) expositionis, sed fidem (verjetnost, verodostojnost) quaerit Q., pulchritudinem ac speciem gloriae adpetebat T.
b) videnje = podoba, prikazen v sanjah, privid: eadem est in somnis species eorum, quae vigilantes videmus Ci., in quiete utrique consuli eadem dicitur visa species viri L., species et umbrae insontis interempti filii L., per nocturnas visa species … agens L., specie, quae per somnum oblata erat Cu., repetit quietis ipsa suae speciem O., voce sua specieque viri turbata soporem excutit O., exortam florentis Homeri speciem lacrimas effundere coepisse Lucr., versatur species ante ora oculosque parentum Sil.; pesn. konkr. podoba, slika, upodobitev, kip, soha: sancta Iovis species, species ex aere vetus Ci. poet.
3. podoba, obraz = videz, navideznost, dozdeva, dozdevek, vtis, (do)zdetje: veritas auspiciorum spreta, species tantum retenta Ci., speciem gloriae, utilitatis habere Ci., formae reapse nullae sunt, speciem autem offerunt Ci., fallaces sunt rerum species, quibus credimus Sen. ph., fraudi imponere aliquam speciem iuris L., speciem ostendere in obsidione perseverantis Cu. delati se, kakor da vztraja pri obleganju, cruentae victoriae speciem facere L. narediti (poskrbeti), da se zdi zmaga krvava, metues … scurrantis speciem praebere H. ogibal se boš videza, da si lizun, ne boš hotel dajati vtisa, da si lizun, specie recti decipi H., primā specie Ci., Cu. na prvi videz, na prvi pogled; s praep.: litteras cum muneris specie misit L.; in speciem na videz (navidez), navidezno, na (prvi) pogled, na oko: praeclara in speciem classis, sed inops et infirma Ci., dilata in speciem actione, re ipsa sublata L.; in specie ali sub specie pod videzom (obrazom, podobo, krinko), na videz, pod videzom, pod krinko: sub specie venationis dolus latet Iust. pod videzom lova, pod navideznim lovom, si quis in specie refectionis (sc. viae) deteriorem viam facit Dig.; ad speciem na videz, v slepilo, kot slepilo, kot krinka: Q., Ci., Q. Ci. idr., paucis ad speciem tabernaculis relictis C., ut ad speciem alariis uteretur C. za navidezno vojaško (bojno) vajo; per speciem pod videzom (obrazom, podobo, krinko), na videz (navidez, navidezno) za … : per speciem militarium usuum L., per speciem auxilii Byzantiis ferendi, re ipsa ad terrorem regulis Thracum iniciendum L. na videz, da bi … , per speciem alienae fungendae vicis L.; specie tenus Amm. po videzu; pogosto adv. abl. specie na videz (navidez), navidezno, dozdevno: proiecit … specie liberam Demetriadem esse, re vera omnia ad nutum Romanorum fieri L., specie imperii Alexandri V. pod navideznim Aleksandrovim vrhovnim poveljstvom (nadpoveljstvom); z ACI: speciem, quam quaesierat, hosti fecit omnem ibi Romanum exercitum … esse L. je ustvaril pri sovražniku vtis (dozdevo), da … = je naredil (storil, poskrbel), da se je sovražniku dozdevalo (da je sovražnik dobil vtis), da … ; occ. videz = pretveza, krinka, hlinjenje, pretvarjanje, starejše hinek, podtikljaj, zakrivek: cuius rei species erat acceptio frumenti S., per speciem captivorum redimendorum L. pod pretvezo, da … , petito per speciem studiorum scalpro T. češ, za … , veterani … in Raetiam mittuntur specie defendendae provinciae T. pod pretvezo, da bi branili … —
II.
1. kot fil. t.t.
a) predstava, misel, pomisel, pojem, ideja: senatus ille, quem qui ex regibus constare dixit, unus veram speciem Romani senatus cepit L., species, forma et notio boni viri Ci., hanc illi ἰδέαν appellabant, nos recte speciem possumus dicere Ci., inanes (blodne) species anxio animo figurare Cu., qui species alias veris scelerisque tumultu permixtas capiet H.
b) (v)zgled, vzor, ideal: eloquentiae Ci., optima species et quasi figura dicendi Ci., hanc enim speciem libertatis esse, si omnibus, quod quisque vellet, legibus experiri liceret N.
c) vrsta, posamezna vrsta, zvrst, podvrsta (naspr. genus): genus autem est id, quod sui similes communione quadam, specie autem differentes, duas aut plurīs complectitur partes Ci., cum genere idem sit, fit aliud, quod specie differt Ci., singula genera in binas species dividi possunt Varr., esse aliquid genus, esse et speciem Sen. ph., genus quaerimus, ex quo ceterae species suspensae sunt Sen. ph., species nationum Q.; occ. (= casus) posamezen primer: haec species incĭdit Plin. iun., incĭdit talis species, proponitur apud eum species talis Ulp. (Dig.).
2. (posamezen) kos, primerek, komad, vrsta = sorta: species (pl.) argenti Dig., species vestis Dig., ex aliena materia speciem aliquam suo nomine facere Dig.; od tod occ. pl. species posamezne stvari, ki so povezane, npr.
a) blago, roba: annonariae, publicae Cod. I.
b) začimbe, dišave, dodatki, primesi, sestavine, starejše dišečine, mirodije, primeški: Macr., Dig.
Opomba: Gen. sg. speciē ali (po nekaterih izdajah) speciī: Cn. Matius ap. Gell. Gen., dat. in abl. pl. pri klasikih ne najdemo, pogosto pa pri poklas. piscih: specierum Ap., Cael., Cod. I., Char., Macr., Amm.; dat. ali abl. speciebus: Ap., Icti., Tert., M., Sid., Prisc. - Sulpicius 3 Sulpícij(ev), ime rimskega patricijskega rodu. Poseb. znani so:
1. Serv. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Servij Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 500, diktator in zmagovalec nad Latin(c)i l. 496: L.
2. Q. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Kvint Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 490, l. 454 eden od poslancev, ki jim je bila zaupana naloga, naj prinesejo zakone iz Grčije: L.
3. Serv. Sulpicius Camerīnus Servij Sulpicij Kamerin(ski), konzul l. 393, je nasprotoval izselitvi v Veje ter dosegel, da so vejska zemljišča razdelili med plebejce: L.
4. Q. Sulpicius Longus Kvint Sulpicij Long (Dolgi) je dal kot vojaški tribun s skale pahniti stražo, ki Galcem ni preprečila splezati na Kapitol(ij); kasneje je vodil pogajanja z Galci: L.
5. Serv. Sulpicius Rūfus Servij Sulpicij Ruf (Rdečelasi) je l. 377 kot konzulski tribun obvaroval tuskulski grad, ki so ga oblegali Latin(c)i: L.
6. C. Sulpicius Peticus Gaj Sulpicij Petik je bil petkrat konzul; l. 361 se je bojeval proti Hernikom in jih premagal, l. 358 je kot diktator porazil bojske Galce, l. 356 in 351 pa Tarkvinijce: L.
7. C. Sulpicius Longus Gaj Sulpicij Long (Dolgi), se je l. 323 kot konzul in pozneje še enkrat l. 317 vojskoval s Samniti (Samnijci) ter jih premagal v Kampaniji: L.
8. P. Sulpicius Galba Maximus Publij Sulpicij Galba Maksim je l. 211 Rim ubranil pred Hanibalovim napadom in v naslednjih letih uspešno poveljeval v spopadih proti makedonskemu kralju Filipu: L.
9. C. Sulpicius Gallus Gaj Sulpicij Gal, vojaški tribun v vojni proti makedonskemu kralju Perzeju, konzul l. 166, je premagal Ligur(ij)ce. Bil je zelo izobražen, dober govornik in poznavalec grške književnosti, ki je (kot kaže) v poznejših letih tudi sam pisateljeval in se poglobljeno ukvarjal z zvezdoznanstvom: Ci., Plin.
10. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je iz zavisti, vendar neuspešno skušal prikrajšati Lucija Emilija Pavla (tega je iz dna duše črtil) za zmagoslavje nad Perzejem. Kot pretor se je l. 151 neuspešno vojskoval v Luzitaniji. Ker je z neko sovražno tolpo, ki se mu je zaupno predala, izjemno kruto ravnal, so ga l. 149 v Rimu obtožili; obsodbe se je sicer rešil, a le s podkupovanjem in nemožatimi prošnjami. Bil je prvi govornik svoje dobe: Ci., Q., Val. Max.
11. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, sin prejšnjega, Saturninov nasprotnik, konzul l. 108: Ci.
12. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba, svak Gaja Grakha, izvrsten govornik, l. 110 javno obsojen, ker se je pustil podkupiti Jugurti: S.
13. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf, rojen l. 124, sprva pristaš aristokratov. Njim naklonjeno je s svojo izjemno govorniško nadarjenostjo vneto deloval za ohranitev ustave zlasti kot ljudski tribun l. 88. Ko se je Cezar l. 87 potegoval za konzulat, ne da bi bil prej pretor, mu je Sulpicij odločno nasprotoval in se zato sprl z njim in njegovo družino. Pozneje ga je na svojo stran pridobil Marij in ga izkoristil za svoje velikopotezne načrte; Sulpicij je predlagal več zakonov, ki sicer niso kazali nobenih prevratnih namenov, so pa očitno bili naperjeni proti senatu in aristokratom (leges Sulpiciae), med njimi še zlasti a) zakon, da ne sme noben senator imeti več kot 2000 denarijev dolga, in b) legemque ad populum tulit qua Sullae imperium abrogaretur, C. Mario bellum decerneretur Mithridaticum Vell. Ker so njegovi predlogi izzvali hud odpor senata in aristokracije, se je Sulpicij obdal s 3000 najetimi vojaki ter z njihovo pomočjo s silo dosegel, da so zakonski predlogi obveljali. Nato je razjarjeni Sula odrinil proti Rimu, ga l. 82 zavzel ter Marija in Sulpicija odstavil. Oba sta sicer pobegnila, a Sulpicija so po izdaji nekega sužnja pri Lavrentu ujeli in usmrtili: Ci., N., Vell.
14. P. Sulpicius Galba Publij Sulpicij Galba, edil skupaj s Ciceronom, s katerim se je pozneje potegoval tudi za konzulat, vendar ni uspel: Ci. ep.
15. Serv. Sulpicius Lemonia Rūfus Servij Sulpicij Lemonija Ruf, menda oče pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius), prijatelj Cicerona, s katerim je skupaj študiral retoriko pri Molonu na Rodosu. Pozneje se je podal v pravniške vode in kot odvetnik še bolj zaslovel kot govornik. Leta 51 je bil konzul skupaj z Markom Marcelom; po daljšem političnem omahovanju se je končno odločil za Cezarja in l. 46 kot namestnik upravljal Ahajo. Po Cezarjevi smrti je zopet politično omahoval in umrl l. 43 na potovanju v Mutino k Antoniju kot senatov odposlanec. Zapustil je veliko učencev in spisov; ohranilo se je le nekaj pisem, ki jih je pisal Ciceronu: Ci., Q., Gell., Dig.
16. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, legat pod Cezarjem v Galiji, l. 54 pretor. Leta 49 se je potegoval za konzulat, vendar je kljub Cezarjevemu priporočilu neslavno propadel. Pozneje se je pridružil zarotnikom zoper Cezarja in bil kot njegov morilec obsojen l. 43: Ci., C., Suet.
17. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf se je pod Cezarjevim poveljstvom bojeval v Galiji, bil l. 48 poveljnik (praetor) Cezarjevega ladjevja in v letih 47—45 upravitelj province Ilirija: Auct. b. Alx.
18. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba je potem, ko je zapravil vse svoje premoženje, naredil samomor: T.
19. Sulpicius Asper Sulpicij Asper je služil v cesarski telesni straži in se udeležil Pizonove zarote proti Neronu; to ga je stalo življenja, njegovo smrt pa opisuje T. kot constantiae exemplum.
20. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je l. 68 po Kr. v starosti 73 let kot Neronov naslednik zasedel cesarski prestol, vendar so ga že januarja l. 69 po Kr. vojaki umorili zaradi njegove skoposti: T., Suet.
21. C. Sulpicius Apollinaris Gaj Sulpicij Apolinar, rojen v Kartagini, učen slovničar, učitelj Avla Gelija in poznejšega cesarja Pertinak(s)a. Napisal je quaestiones epistolicae in v metrični obliki vsebine Plavtovih in Terencijevih komedij ter Vergilijeve Eneide: Gell.
22. Sulpicia Sulpicija
a) pesnica, menda hči pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius). Njeno ljubimkanje z osvobojencem Cerintom (Kerintom, s pravim imenom Kornut) opeva Tibul v 4. knjigi svojih elegij; v isti knjigi je objavil 5 njenih pesniških pisemc, ki jih je pisala svojemu ljubimcu (7.—12.): Tib.
b) pesnica ljubezenskih pesmi iz obdobja cesarja Domicijana, sloveča po svoji zvestobi do soproga Kalena: Mart., Aus., Sid.
23. P. Sulpicius Quirīnus Publij Sulpicij Kvirin ni izviral iz patricijske družine Sulpicijev, pač pa je bil po svoji soprogi Lepidi sorodstveno povezan z Liboni iz Skribonijevega rodu. Kot pogumen vojak in spreten upravnik se je prikupil Avgustu, ki ga je l. 12 imenoval za konzula. Kasneje je baje upravljal provinco Afrika, zagotovo pa kot cesarski namestnik dvakrat provinco Sirija, prvič menda l. 5 pr. Kr., drugič pa nedvomno l. 6. po Kr. Kot provincialni upravitelj se je izkazal tudi na vojaškem področju, saj je porazil več Rimljanom sovražnih ljudstev. Leta 1 pr. Kr. je bil kot comes et rector iuvenis dodeljen mlademu, za namestnika v provinco Armenija poslanemu Gaju Cezarju; spotoma se je poklonil Tiberiju, ki je bival na Rodosu, ta pa mu je ostal zvest prijatelj vse do njegove smrti l. 21 po Kr., ko je dal njegovo truplo pokopati na državne stroške: T., Vell., Suet., Fl. — Kot adj. Sulpicius 3 Sulpícijev: horrea H. (nekega Sulpicija Galbe, ki je imel v Horacijevem času v Rimu veliko zalogo vina), lex Fl. (zgoraj pod št. 13 omenjenega ljudskega tribuna Publija Sulpicija Rufa). — Od tod adj. Sulpiciānus 3 Sulpícijev, sulpicijánski: classis C. (pod št. 17 omenjenega pretorja P. Sulpicija Rufa), seditio Q. (ki ga je sprožil ljudski tribun Publij Sulpicij Ruf; gl. št. 13). - veritable [véritəbl] pridevnik (-bly prislov)
pravi, pravcat; resničen, stvaren; avtentičen
a veritable godsend pravi božji dar (blagoslov)
veritable triumph pravo (pravcato) zmagoslavje - ἐπι-πομπεύω obhajam zmagoslavje ἐπί τινι; veselja poskakujem, vriskam, τινί zaradi česa.
- θριαμβεύω (θρίαμβος) slavno zmagujem, slavim zmagoslavje nad kom τινά, dajem komu zmago NT.
- θρίαμβος, ὁ [Et. odtod moreb. lat. izpos. triumphus] 1. slavnostna pesem, slovesen obhod na čast Bakhu. 2. zmagoslavje, triumf.
- κατ-άγω [gl. ἄγω; ep. aor. mixtus. inf. καταξέμεν] κατ-αγῑνέω I. act. 1. a) doli peljem, vodim, spravljam (v podzemlje) ψυχάς, εἰς Ἀΐδαο; b) pripeljem ladjo z morja k obali, v pristanišče, privlečem sovražno ladjo v pristanišče (da plača tam davek). 2. popeljem, ženem kam ἵππους ἐπὶ νῆας, zanesem v kak kraj Κρήτηνδε. 3. privedem, pokličem nazaj φυγάδας, ἐκπεπτωκότας; obnovim, zopet vpeljem τυραννίδας εἰς τὰς πόλεις, postavim zopet na prestol τινὰ ἐπὶ βασιλείῃ; θρίαμβον obhajam zmagoslavje (pr. lat. victoriam reportare). II. med. 1. peljem se navzdol, pripeljem se v pristanišče, pristanem, izkrcam se, priplovem v Σίγειον. 2. grem kam, ostanem (nastanim se) pri kom. 3. vrnem se εἰς, ἐπί τι.