Amtsmißbrauch, Amtsmissbrauch, der, zloraba službenega položaja, uradna zloraba
Arzneimittelmißbrauch, Arzneimittelmissbrauch, der, zloraba zdravil
Drogenmißbrauch, Drogenmissbrauch, der, zloraba drog, uživanje mamil
Ermessensmißbrauch, Ermessensmissbrauch, der, zloraba pravice prostega preudarka
exaction [ɛgzaksjɔ̃] féminin (nezakonito) čezmerno izterjavanje (d'un collecteur d'impôts pobiralca davkov); izsiljevanje; zloraba oblasti, nasilje do tlačenega prebivalstva
lingua (stlat. dingua (sabin. l = d)) -ae, f (indoev. *dn̥g'hu̯ēH, gen. *dn̥g'huHés jezik (kot organ); prim. skr. jihvā́, juhū́- = sl. jezik = hr. jèzik = lit. liežùvis = got. tuggō = stvnem. zunga = nem. Zunge; ljudska etim. povezuje to besedo z lingere)
1. jezik (kot ud človeškega in živalskega telesa): in ore sita lingua est, finita dentibus Ci., nigra subest udo lingua palato V., linguam eicere Ci., linguam … ab inrisu exserentem (sc. iuvenem) producunt L., linguā lambere pueros L. (o volkulji) ali vulnera O., linguā properante legere O., prima l. Plin. konec jezika; kot izraz govorniške moči preg. (po Hom. (Il. 2, 488): οὐδ' εἴ μοι δέκα μὲν γλῶσσαι, δέκα δὲ στόματ' εἶεν): si decem habeas linguas, mutum esse addecet Pl., non mihi si linguae centum sint oraque centum, … V., non mihi si centum deus ora sonantia linguis … dedisset O., non mihi dentur si mille linguae Prisc.; v obscenem pomenu: homo malae linguae (= fellator) Mart., Min.
2. metaf. kaj jeziku podobnega, npr.
a) (zemeljski) jezik, zemeljsko stegno = rt: Pac. ap. Gell., Lucan., promuntorii genus non excellentis, sed molliter in planum devexi L., tribus haec (sc. Sicania) excurrit in aequora linguis (po drugih pinnis) O.
b) bot. (o rastl.) α) = lingulāca: Plin. β) lingua bubula volovski jezik (Anchusa officinalis Linn.): Ca., Plin. γ) lingua canīna: Cels. = lingua canis ali l. Macedonica: Ap. h. (gr. κυνόγλωσσος ali κυνόγλωσσον) najbrž pasji jezik (Cynoglossum officinale Linn.).
c) jezik = kratek konec vzvoda, ki se podloži pod kako breme: Vitr.
d) jeziček pri grlu, sapnikov poklopec: Cels.
e) dulec, tulec, listič, ustnik pri piščali: Plin.
3. meton.
a) jezik (kot govorilni organ, govorilo), govor(jenje), besede: linguam diligentissime continere Ci. brzdati, linguam acuere et procudere Ci. oblikovati in olikati, linguam moderari S., linguam tenere O. molčati, commercia linguae O. pogovor, razgovor, largus opum et linguā melior V., Latiumque beabit divite linguā H., l. libera Ci., L. odkritosrčen, prostodušen, impigrae linguae (gen. sg.) S., magica l. O., Sil. zagovor = čarodejne besede, ne vati noceat mala lingua futuro V. urok, esse malae linguae Petr. = malam habere linguam Sen. ph. hud (oster, strupen) jezik, homo acidae linguae Sen. rh., linguam vis meam praecludere, ne latrem pro re domini Ph. (o psu) jezik mi hočeš zavezati; s subjektnim gen.: l. potentium vatum H. petje, volucrum linguae V. ptičje petje, veteris comoediae maledica lingua Val. Max.; occ. α) hud, strupen, oster, opravljiv, obrekljiv jezik, opravljanje, obrekovanje, zloraba jezika: os habeat, linguam Pl., Aetolorum linguas retundere L., lingua gravius castigatur quam ullum probrum Cu. β) dar govora (besede), govorništvo, zgovornost: consilio neque manus deest neque lingua Ci., non magis consilium vobis deest quam lingua L., est animus tibi, sunt mores et lingua H. γ) zgovornost v slabem pomenu = samohvala, hvalisanje, širokoustenje, bahanje: maternae pendere linguae poenas O., ali = jezičnost, jezikavost, blebetavost, klepetavost: poenam linguā commeruisse O., tudi = (pre)drzen jezik, (pre)drznost: exhibuit linguam scelerata paternam O.
b) α) jezik (glede na njegovo tvarno kakovost): l. Latina, Graeca Ci., eiusdem esse linguae Ci., utram tandem linguam nescio? Ci., utraque l. (= latinščina in grščina) H., Plin. iun., Graecā linguā loquentes, qui Asiam incolebant N. azijski Grki, propter linguae Gallicae scientiam, qua … Ariovistus … utebatur C., Latinae linguae gnarus L. ali sciens T., linguae (sc. pastorum) peritus L., transferre in linguam Latinam Plin., alicuius linguam intellegere Petr., Mithridates, cui duas et viginti linguas, quot nationibus imperabat, traditur notas fuisse Q. β) narečje, dialekt: Massilia, quae tam procul a Graecorum omnium regionibus, disciplinis linguaque divisa Ci., illis … linguarum inter se differentium copia est Q.
Machtmißbrauch, Machtmissbrauch, der, zloraba oblasti
malpractice [mælprǽktis] samostalnik
pravno zloraba ali malomarno opravljanje poklicne dolžnosti; zločin, prestopek
malversation [mælvə:séišən] samostalnik
pravno malverzacija, zloraba položaja, poneverba
Medikamentenmißbrauch, Medikamentenmissbrauch, der, zloraba zdravil
Rechtsbeugung, die, Recht zloraba prava
Rechtsmißbrauch, Rechtsmissbrauch, der, Recht zloraba pravice; zloraba prava
self-abuse [selfəbjú:s] samostalnik
samooskrumba, onaniranje; zloraba svojih lastnih moči
Unzucht, die, spolna zloraba; nečistovanje (tudi Recht); gewerbsmäßige Unzucht prostitucija; Unzucht treiben nečistovati; spolno zlorabljati
Vertrauensbruch, der, zloraba zaupanja
Amtsgewalt, die, uradni položaj; [Mißbrauch] Missbrauch der Amtsgewalt zloraba uradnega položaja
autorité [otɔrite] féminin (zakonita) oblast; moč, veljava, ugled; vpliv; vplivna oseba, veljak, priznan strokovnjak, znanstvenik, avtoriteta
régime masculin d'autorité avtoritaren režim
autorité administrative, compétente, exécutive, de justice upravna, pristojna, izvršna, sodna oblast
autorité de contrôle, de surveillance nadzorna oblast
autorité suprême najvišja oblast
autorité de tutelle skrbniška, varuška oblast
de sa propre autorité samolastno, sam od sebe
autorités civiles, militaires et religieuses civilne, vojaške in cerkvene oblasti
abus masculin d'autorité zloraba oblasti
abuser de son autorité zlorabljati svojo oblast
acquérir l'autorité de la chose jugée dobiti pravno moč
avoir autorité sur quelqu'un imeti oblast nad kom
faire autorité imeti veljavo, biti odločilen, veljati za avtoriteto
jouir d'une grande autorité uživati velik ugled