Franja

scélérat, e [selera, t] adjectif nizkoten, zloben, hudoben, zločinski; lopovski, zlikovski; masculin, féminin zlikovec, hudobnež, lopov, falot

scelerō -āre (-āvī) -ātum (scelus)

1. z zlodejstvom, zločinom (zločinsko) (o)skruniti (oskrunjati, oskrunjevati), (o)madeževati, onečastiti (onečaščati, onečaščevati): parce pias scelerare manus V., dextram sanguine, sanguine fauces STAT., parentes CAT., STAT., aedes deorum IUV., animum SIL.

2. narediti (delati) kaj škodljivo (kvarljivo, pogubno): scelerata sucis spicula SIL. Od tod adj. pt. pf. scelerātus 3, adv. -ē

1. z zločinom (hudodelstvom) oskrunjen, omadeževan, onečaščen: terra V., terrae, limina Thracum O.; occ.: Sceleratus vicus Zločinska ulica na Eskvilinu, kjer se je Servijeva hči Tulija peljala čez očetovo truplo: VARR., O., L., FEST., P. F., sceleratus campus Pregrešno polje v najsevernejšem kotu Servijevega mesta ob Kolinskih vratih, kjer so v zidano grobnico (rako) žive zazidavali Vestalke, ki so se bile pregrešile zoper čistost: L., FEST., P. F.

2. zločinski, zločest, zloben, hudoben, hudovoljen, brezbožen, pregrešen, preklet, ničvreden, malovreden: AUCT. B. AFR. idr., homo PL., TER., C., CI., PETR., homo sceleratior O., homo sceleratissimus CI., S., sceleratus atque impius Antonius CI., scelerata coniux L., sceleratus in deos CI., miles LUCAN.; subst. scelerātī -ōrum, m zločinci, zlobneži, hudobneži, hudodelci, brezbožneži, brezbožniki, podleži, ničvredneži, malovredneži, lopovi, kriminalci, barabe, nizkotneži: importuna sceleratorum manus CI. O stvareh in abstr.: CL. idr., scelerata arma CI., O., preces, rogatio, mentes CI., coniuratio L., insania belli V., ignes, munera, amor sceleratus habendi O., caedes SEN. TR., avaritia VAL. MAX., audacia IUST., sceleratior hasta CI., causa parricidii sceleratior IUST., sceleratissima humani ingenii fraus PLIN., res Q., ne scelerate dicam in te, quod pro Milone dicam pie CI., domus sceleratius aedificata quam eversa CI., sceleratissime machinari omnes insidias CI.; pesn. enalaga: sceleratas sumere poenas V. za zlodejstvo, za zločin, scelerata sedes O., TIB. (= sceleratorum sedes CI.) ali sceleratum limen V. bivališče brezbožnikov (v podzemlju), pekel.

3. grozen, zlonosen, poguben, nesrečen, usoden, žalosten: PS.-Q. idr., frigus V., Proteus H. hudomušni, ukanljivi, zviti, prebrisani, ludi magister, lues MART., poëmata MART. zoprne, puste, herba scelerata AP. H. najbrž strupena zlatica (Ranunculus sceleratus LINN.), sceleratissimi serpentium PLIN., scelerata porta FL., SERV., FEST., P. F. usodna vrata (skozi katera je odrinilo 306 Fabijevcev na boj z Vejci), scelerata castra SUET. (ker je v njem umrl Druz).

scelerōsus 3 (scelus) zločinski, zločest, zloben, hudoben, hudovoljen, hudovit, brezbožen, pregrešen, preklet: AFR. AP. NON., TER. idr., facta LUCR., mulier AP.; subst. scelerōsus -ī, m zločinec, zlobnež, hudobnež, hudodelec, brezbožnež, brezbožnik, podlež, ničvrednež, lopov, kriminalec, baraba, nizkotnež: LUC. AP. NON., VARR.

scelestus 3, adv. -ē (scelus)

1. zločinski, zločest, zloben, hudoben, hudovoljen, hudovit, brezbožen, pregrešen, ničvreden, malovreden, preklet; o osebah (a nikdar pri CI.): TER. idr., hic quoque scelestus est PL., homo nullust te scelestior PL., homines scelesti et factiosi S.; kot subst. m = zločinec, zlobnež, hudobnež, hudodelec, brezbožnež, brezbožnik, podlež, ničvrednež, lopov, kriminalec, baraba, nizkotnež, v superl. = pravi ničvrednež, lopov (podlež, baraba, nizkotnež) prve vrste: etsi scelestus est, at mi infidelis non est PL. je sicer vražji ničvrednež, a zvesta duša, me scelestum, qui non circumspexi! PL. o jaz prekleti trap, da nisem ..., quo quo scelesti ruitis H., scelestissimum te arbitror PL., scelestissime PL., scelesta PL., TER. ti malopridnica; šalj. (o zvitih in dovtipnih ljudeh) hudomušen, poniglàv (ponigláv), nagajiv, navihan, zvit, premeten: sapit scelesta multum PL. hudomušnica; o stvareh in abstr.: ENN. AP. NON., AMM. idr., facta PL., facinus, res CI., nuptiae S., servitium S. FR., avaritia PH., scelestior cena, facinus scelestius PL., sermo scelestior L., si scelestum est patriam amare CI., sceleste et impie facere L., sceleste suspicari CI. EP. hudomušno, aliquem sceleste insimulare VELL., arma sceleste exercere VAL. MAX., multo scelestius pudor humanus interit AUG.

2. zlonosen, poguben, pogubonosen, nesrečen: scelestiorem ego annum … numquam ullum vidi PL., scelestissimum me esse credo PL.

scellerato

A) agg.

1. zločinski, hudodelski

2. podel, gnusen

B) m (f -ta)

1. hudodelec, hudodelka; zločinec, zločinka; kriminalec, kriminalka

2. podlež

sciagurato

A) agg.

1. nesrečen; ekst. neprimeren:
un'idea sciagurata nesrečna misel

2. poguben

3. beden, zločinski, podel

B) m (f -ta)

1. nesrečnež, nesrečnica

2. podlež, bednež

sinistre [sinistrə] adjectif nesrečo znaneč, zlovešč; usoden; nesrečen; mračen, temačen; hudoben, zli, zločinski; masculin nesrečen primer, nesreča, nezgoda; katastrofa; škoda (po požaru, toči ipd.); izguba

sinistres prophéties féminin pluriel zlovešče prerokbe
paysage masculin sinistre žalostna, turobna pokrajina
le sinistre a fait des morts katastrofa je zahtevala smrtne žrtve
les pompiers ont maîtrisé le sinistre gasilci so obvladali požar
on n'a pas encore évalué l'importance du sinistre niso še ocenili obsega škode

teppistico agg. (m pl. -ci)

1. lopovski, zločinski

2. huliganski

verbrecherisch zločinski; verbrecherisch sein biti zločin/kriminal

zlòčinačkī -ā -ō zločinski, hudodelski

злодейский zločinski, hudodelski

злочи́нний прикм., zločínski prid., hudodélski prid.

attentat [atɑ̃ta] masculin atentat; zločinski napad; figuré napad, prekršek

attentat à la pudeur prestopek proti nravnosti
attentat aux mœurs prekršek proti spolni nravnosti
attentat à la liberté kratenje svobode
attentat à la vie poskus umora
attentat contre la propriété poškodba lastnine
déjouer, préparer, perpétrer un attentat preprečiti, pripraviti, izvesti atentat
tomber victime d'un attentat pasti kot žrtev atentata

Komplott, das, (-/e/s, -e) zarota, komplot; zločinski dogovor; ein Komplott schmieden kovato zaroto

vampire [vɑ̃pir] masculin vampir; figuré krvoses, pijavka; zločinski morilec, okruten morilec

malitiōsus 3, adv. -ē (malitia) zloben, zločest, hudoben, pokvarjen, nepošten, rovarski, kovarski, kovaren, spletkarski, lokav, zvijačen, lopovski: Fr., Gell., Aug., homo Ci., malitiosa iuris interpretatio Ci., agere dolose aut malitiose Ci.; Silva malitiosa L. (gr. ἡ ὕλη καλουμένη κακοῦργος) Hudodelski les, Zločinski gozd na Sabinskem (tako imenovan, ker je bil roparsko gnezdo).

naklèp (-épa) m (namen, načrt) intenzione, progetto, piano; premeditazione:
maščevalni, zločinski naklep piano di vendetta, delittuoso
delati naklepe fare, tessere piani, progetti; progettare

obráz cara f , faz f ; rostro m

nedolžen obraz aire m de inocencia
bled obraz semblante m pálido, fam cara de acelga
obraz kot paradižnik cara de tomate
človeški obraz cara humana
žareč obraz una cara de pascuas (ali de aleluya ali radiante)
zločinski obraz cara patibularia
naravnost v obraz (brez vsake zadrege) a rostro firme
to se ti bere (vidi) na obrazu fam en la cara se te conoce
nakremžiti obraz torcer el rostro (ali el gesto)
napraviti strog obraz poner gesto adusto
napraviti dolg obraz poner cara larga, fam quedar con un palmo de narices
napraviti jezen obraz poner cara de perro
napraviti kisel obraz poner cara de vinagre
napraviti prestrašen (začuden) obraz estar cariacontecido
delati »obraze« (spakovati se) hacer muecas ali hacer gestos ali hacer visajes
napraviti osupel obraz quedar asombrado
to bíje vsem pravilom v obraz esto contradice todas las reglas
napraviti žalosten obraz poner cara de viernes (santo)
imeti sonce v obrazu estar de cara al sol
sonce sije naravnost v obraz el sol da de cara
pokazati svoj pravi obraz (fig) quitarse la máscara
poznati koga po obrazu conocer a alg de vista
kri mu je stopila v obraz se puso colorado
pljuniti komu v obraz escupir a alg en la cara
reči komu kaj v obraz dar en rostro a alg con a/c; decirselo a alg en la cara
smejati se komu v obraz reírse en las narices de alg
udariti koga po obrazu cruzar la cara a alg
zalučati komu resnico v obraz decirle a alg las verdades en la cara

obràz visage moški spol , face ženski spol , figure ženski spol , mine ženski spol , air moški spol

bled obraz visage pâle
človeški obraz visage humain
naravnost v obraz en pleine figure
nedolžen obraz air moški spol innocent
zločinski, obešenjaški obraz face ženski spol (ali mine ženski spol) patibulaire
žareč obraz visage moški spol radieux, mine ženski spol radieuse
gledati odkrito komu v obraz regarder quelqu'un en face
imeti sonce v obrazu avoir le soleil en face
imeti širok, ozek obraz avoir une face large, étroite
kazati prestrašen, začuden obraz avoir une mine effrayée, étonnée
napraviti dolg obraz avoir la mine longue
napraviti strog obraz montrer un visage sévère
pačiti obraz od bolečin grimacer de douleur
pljuniti komu v obraz cracher à la face de quelqu'un
pokazati svoj pravi obraz enlever son masque
poznati koga po obrazu connaître quelqu'un de vue
smejati se komu v obraz rire au nez de quelqu'un
udariti koga v obraz frapper quelqu'un en plein visage, familiarno mettre la main sur la figure de quelqu'un
vreči komu resnico v obraz jeter la vérité à la face de quelqu'un
zalučati komu resnico v obraz jeter la vérité en pleine figure de quelqu'un
zreti smrti v obraz regarder la mort en face
kri mu je stopila v obraz le sang lui est monté au visage
pravi obraz industrijske družbe le vrai visage de la société industrielle
to bije vsem pravilom v obraz cela contredit toutes les régles

praedicātiō -ōnis, f (praedicāre)

1. (javno) oznanj(ev)anje, oklic(evanje), naznanj(ev)anje, razglaš(ev)anje, (javni) razglas (oglas), (javno) naznanilo (sporočilo, obvestilo): praeconi luctuosam praedicationem futuram puto Ci., mandata praedicatio Ap.

2. metaf.
a) oznanjevanje (evangelija): Lact.
b) α) izpóved, izpovédba: nefariae societatis Ci. izpoved o zločinski (brezbožni) zvezi (zavezništvu). β) trditev: Ciceronis Lact., decem praedicationes M.
c) proslavljanje, hvaljenje, slavljenje, (po)hvala, proslavitev, počastitev, slava, priznanje: Pl., Plin., Plin. iun., Fl. idr., mea vestrorum beneficiorum praedicatio Ci.