Franja

cradle² [kréidl] prehodni glagol
v zibelko položiti, zibati, uspavati; izpirati zlato; kositi (s posebno koso)

croceus 3 (crocus)

1. rumenčev, žafranov: odores V., tinctus (omaka) Plin.

2. pren. žafranast, rumen ko žafran, živo rumen, zlato rumen: chlamys, acanthus, flores V., Tithoni croceum linquens Aurora cubile V., aries … iam croceo mutabit vellera luto (enalaga) V. z žafranovim rumenilom, amictus O., comae O. zlato plavi, color Plin., Ambr., honor (nakit, okrasje) Sil.; kot subst. crocea -ōrum, n (sc. vestimenta) žafranasta svilena oblačila: Vulg.

čȅvra ž, čȅvre -eta s, čȅvrić m, čèvrma ž (t. čevre) dial. z zlato ali srebrno nitjo vezena ruta, poročno darilo

dead-gold [dédgould] samostalnik
motno zlato

demurrage [dimʌ́ridž] samostalnik
navtika ležarina; pristojbina za zamujeno vkrcavanje in izkrcavanje, penale; plačilo za zamenjavo v čisto zlato

dorare v. tr. (pres. dōro)

1. pozlatiti (tudi pren.):
dorare la pillola pren. pocukrati grenko pilulo

2. kulin. zlato porumeniti

doré, e [dɔre] adjectif pozlačen; zlato rumeno (za)pečen; figuré sijajen; laskav, zapeljiv; masculin pozlatnina; familier srečko, srečen človek

langue féminin dorée spreten jezik, spreten govornik
jeunesse féminin dorée zlata mladina (= mladina bogate buržoazije v francoski revoluciji); bogata, brezdelna, elegantna mladina
les blousons dorés mladi prestopniki zlate mladine (v črnih usnjenih suknjičih)
veine féminin dorée pesniška žilica
bonne renommée vaut mieux que ceinture dorée (proverbe) dober glas je več vreden kot zlat pas
faisan masculin doré zlati fazan
doré sur tranche z zlato obrezo (knjiga)
rêve masculin doré zlate, čudovite sanje

Dukatengold, das, 23-karatno zlato

electrum [iléktrəm] samostalnik
mineralogija jantar; samorodno zlato s primesjo srebra

ēlectrum -ī, n (gr. ἤλεκτρον)

1. pri Hom. bledo zlato = zlato, ki ima primešanih 20—25 % srebra: Plin., Mart., Iuv., Sil., quod fieri ferro liquidove potest electro V., interque manus … versat levīs ocreas electro … V.

2. za Herodota se imenuje tako tudi jantar, ki so ga že starodavniki dobivali od vzhodnega morja: O., Plin., T.; vedeli so tudi že, da je jantar okamnela drevesna smola: pinguia corticibus sudent electra myricae V. jantarne kaplje; pl. tudi jantarne kroglice, jantarne jagode: O.

Feingold, das, čisto zlato

flāvēsco -ere (—) (—) (incoh. glag. flāvēre)

1. rumeneti, porumeneti: ne (ebur) longis flavescere possit ab annis O., fulvae tactu flavescit harenae O., flavescit haphe Mart.; poseb. o zorečem žitu, o listju: molli … flavescet campus arista V., folium (fagi) … celerrime flavescens Plin.; occ. spremeniti se v zlato: stramina flavescunt O.

2. plaveti, postajati plav: pariter flavescere mālae (coepere) O.

flavo agg. knjižno zlato rumen, plav

flavo medeno rumen, zlato rumen, rumenkast

Flittergold, das, nepravo zlato

fossick [fɔ́sik] prehodni glagol & neprehodni glagol
pogovorno iskati, stikati; kopati zlato

gold¹ [gould] samostalnik
zlato, zlatnik, zlatnina
figurativno bogastvo, dragocenost, zaklad; središče tarče (pri streljanju z lokom)

all that glitters in not gold ni vse zlato, kar se sveti, videz vara
the countries on gold države z zlato valuto
as good as gold dober, kot kruh, izredno priden
to make a gold zadeti sredino tarče
worth one's weight in gold neprecenljiv, nepoplačljiv

Gold- zlat, zlato-

Gold, das, zlato (tudi figurativ), gemünztes Gold kovano zlato; verarbeitetes Gold obdelano zlato; aus Gold zlat; figurativ eine Stange Gold (kosten) kup denarja; Goldes wert zlata vreden; es ist nicht alles Gold was glänzt ni vse zlato, kar se sveti

Goldbarren, der, zlata palica; zlato v palicah