Franja

bālūx -ūcis, f zlati pesek, zlata zrna, zlato zrnje: Plin., Mart., Iust.

Barrengold, das, zlato v palicah

billon [bílən] samostalnik
manjvredno zlato ali srebro

billot [bílət] samostalnik
zlato ali srebro v palicah

Blattgold, das, zlato v lističih

bratteātus 3 (brattea)

1. z zlato pločevino, z zlato peno prevlečen: leo Sen. ph. z zlatimi ploščicami opet, lacunar, sellae Sid., comae M.

2. pren.
a) zlat = čudovit, lep, krasen: dictum Aus.
b) le na zunaj bleščeč, neresničen, nepravi: felicitas Sen. ph.

Bruchgold, das, lomljeno zlato

bullātus 3 (bulla)

1. mehurjast, brbunkast, le pren.: nugae bullatae Pers. prazne burke, nadutost.

2. z vzboklinami okovan: cingulum Varr.

3. z zlato pušico (z zlatim tokom) okrašen (gl. bulla 3.): statua Val. Max., puer Scipio Afr. ap. Macr., lares Petr., heres Iuv. še deček.

bullion [búljən] samostalnik
surovo zlato ali srebro; zlato ali srebro v palicah; rese ali čipke iz zlatih ali srebrnih niti

bullion trade trgovina z denarjem po vrednosti kovine

cradle² [kréidl] prehodni glagol
v zibelko položiti, zibati, uspavati; izpirati zlato; kositi (s posebno koso)

croceus 3 (crocus)

1. rumenčev, žafranov: odores V., tinctus (omaka) Plin.

2. pren. žafranast, rumen ko žafran, živo rumen, zlato rumen: chlamys, acanthus, flores V., Tithoni croceum linquens Aurora cubile V., aries … iam croceo mutabit vellera luto (enalaga) V. z žafranovim rumenilom, amictus O., comae O. zlato plavi, color Plin., Ambr., honor (nakit, okrasje) Sil.; kot subst. crocea -ōrum, n (sc. vestimenta) žafranasta svilena oblačila: Vulg.

čȅvra ž, čȅvre -eta s, čȅvrić m, čèvrma ž (t. čevre) dial. z zlato ali srebrno nitjo vezena ruta, poročno darilo

dead-gold [dédgould] samostalnik
motno zlato

demurrage [dimʌ́ridž] samostalnik
navtika ležarina; pristojbina za zamujeno vkrcavanje in izkrcavanje, penale; plačilo za zamenjavo v čisto zlato

dorare v. tr. (pres. dōro)

1. pozlatiti (tudi pren.):
dorare la pillola pren. pocukrati grenko pilulo

2. kulin. zlato porumeniti

doré, e [dɔre] adjectif pozlačen; zlato rumeno (za)pečen; figuré sijajen; laskav, zapeljiv; masculin pozlatnina; familier srečko, srečen človek

langue féminin dorée spreten jezik, spreten govornik
jeunesse féminin dorée zlata mladina (= mladina bogate buržoazije v francoski revoluciji); bogata, brezdelna, elegantna mladina
les blousons dorés mladi prestopniki zlate mladine (v črnih usnjenih suknjičih)
veine féminin dorée pesniška žilica
bonne renommée vaut mieux que ceinture dorée (proverbe) dober glas je več vreden kot zlat pas
faisan masculin doré zlati fazan
doré sur tranche z zlato obrezo (knjiga)
rêve masculin doré zlate, čudovite sanje

Dukatengold, das, 23-karatno zlato

electrum [iléktrəm] samostalnik
mineralogija jantar; samorodno zlato s primesjo srebra

ēlectrum -ī, n (gr. ἤλεκτρον)

1. pri Hom. bledo zlato = zlato, ki ima primešanih 20—25 % srebra: Plin., Mart., Iuv., Sil., quod fieri ferro liquidove potest electro V., interque manus … versat levīs ocreas electro … V.

2. za Herodota se imenuje tako tudi jantar, ki so ga že starodavniki dobivali od vzhodnega morja: O., Plin., T.; vedeli so tudi že, da je jantar okamnela drevesna smola: pinguia corticibus sudent electra myricae V. jantarne kaplje; pl. tudi jantarne kroglice, jantarne jagode: O.

Feingold, das, čisto zlato