Franja

prezgódnji prématuré, anticipé, avant terme , (zgodaj zrel) précoce

prezgodnji porod accouchement moški spol prématuré (ali avant terme)
prezgodnja spolna dozorelost précocité ženski spol sexuelle
prezgodnja zima hiver moški spol précoce
prezgodnja zrelost prématurité ženski spol

prihaja|ti¹ (-m) priti (immer wieder) kommen (po cesti die Straße entlangkommen, gor hochkommen, dol herunterkommen, sem herkommen), (prispeti) gelangen; z vozilom: kommen, angefahren kommen, na konju: kommen, angeritten kommen
ne prihajati v družbo ipd.: sich selten/rar machen
prihajati in odhajati kommen und gehen
figurativno (bližati se) sich nähern, rok, datum, čas: näherrücken, nahen
prihaja jesen/pomlad/zima es wird Herbst/Frühling/Winter

rán matinal ; (predčasen) prématuré ; (rano zrel) précoce

rano tôt, de bonne heure
v ranem jutru de bon (ali grand) matin, au petit matin, tôt le matin
v njegovi rani mladosti dans sa prime jeunesse
rano sadje fruits précoces (ali hâtifs)
rana ura heure matinale
rana zima hiver moški spol précoce
rana ura, zlata ura heure du matin, heure du gain, le monde appartient à ceux qui se lèvent tôt, l'aurore est l'amie des muses

rúski (-a -o) adj. geogr. russo:
ruski jezik lingua russa, russo
ruska književnost, opera letteratura, opera russa
ruska stepa la steppa russa
ruski čaj tè nero
pren. bila je prava ruska zima fu un inverno freddisimo, polare
rel. ruska cerkev chiesa ortodossa russa
ruska ruleta roulette russa
gastr. ruska solata insalata di carne, verdure e maionese
obl. ruska srajca rubasca
zool. ruska vidra lutreola, visone d'Europa (Mustela lutreola)
ruski film la cinematografia sovietica
lit. ruski formalisti i formalisti russi
rel. ruski križ croce russa
zool. ruski vihulj desman, miogale (Desmana moschata)

sám² (-a -o) adj.

1. solo; puro:
sam talent še ni dovolj non basta soltanto il talento
storiti kaj iz same hudobije fare qcs. per pura cattiveria
sam viski whisky liscio
prstan iz samega zlata un anello di oro puro

2. pren. (izraža veliko količino česa)
same fraze so jih non fanno che sviolinare
bila ga je sama dobrota, hudobija era la bontà, la cattiveria in persona
polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è tutta una notte
to so sami mladi fantje sono tutti baldi giovanotti

3. (izraža odsotnost vsake omejitve) stesso:
prodreti v samo bistvo problema penetrare l'essenza stessa del problema

4. pren. (za izražanje izjemnosti česa) stesso, in persona:
sama kraljica jim je čestitala k uspehu la regina in persona si felicitò con loro per il successo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sam bog ve, če je res Dio solo sa se è vero
pog. sam hudič ga je prinesel ce l'ha mandato il diavolo in persona
pren. sama kost in koža ga je, same oči so ga è tutto pelle e ossa, è ridotto a pelle e ossa
pren. bile so jih same oči in ušesa erano tutti orecchi e occhi

sibirski pridevnik
1. (o Sibiriji) ▸ szibériai
2. (o hudem mrazu) ▸ szibériaiPo desetih dneh sibirskih temperatur lahko z današnjim dnem pričakujemo otoplitev. ▸ A 10 napos szibériai hőmérséklet után mától melegedés várható.O sibirskem mrazu poročajo tudi iz Bolgarije, kjer je minuli teden zapadlo precej snega. ▸ Szibériai hideget jelentenek Bulgáriából is, ahol a múlt héten jelentős mennyiségű hó esett.
Na vzhodu Evrope je zavladala sibirska zima. ▸ Kelet-Európában beköszöntött a szibériai tél.
Balkanske države se spopadajo s sibirsko zimo, čeprav še niso odpravile vseh težav, ki jih je povzročilo obilno sneženje. ▸ A balkáni országok harcolnak a szibériai téllel, bár még nem sikerült megoldani minden problémat, amit a nagy havazások okoztak.

snég snow

brez snéga snowless
kosmič snéga snowflake
snég iz jajc whipped eggs pl
snég iz stepene smetane whipped cream
večni snég everlasting (ali perpetual) snow
meja večnega snéga snow line
kot snég bel snow-white, white as snow
kot snég beli lasje snowy hair
slep od (bleščečega se) snega snowblind
krplje za snég snowshoes pl
zametèn od snéga snowbound
zatrpan s snégom snowed up, snowbound
pokrit s snégom covered with snow, snowclad, snowcapped
odrezan zaradi snéga snowbound
biti zasut s snégom to be snowed in (ali up), to be under snow
s snégom bogata zima a snowy winter
toliko mi je za to kot za lanski snég, to mi je lanski snég I couldn't care less (about it)
snég pada it snows (ozir. it is snowing)
snég me je zametel I was snowed in
vlak je obtičal v snégu the train was snowed under

snežén (-a -o) adj.

1. di neve:
snežena kepa palla di neve; bot. palla di neve, lantana, viburno (Viburnum lantana)

2. nevoso; innevato:
snežena zima un inverno nevoso

stróg severe; rigorous; hard; strict

stróga dieta strict diet
stróg izpit hard (ali pogovorno tough) examination
stróga kritika severe criticism
stróg sodnik severe judge
stróga preiskava severe inquiry
strógi ukrepi rigorous measures pl
strógi zakoni rigorous laws pl
stróga zima severe winter
stróge zahteve, pogoji severe requirements pl
strógo prepovedano strictly forbidden
on je stróg s svojimi otroki he is harsh with his children
strógo se držati resnice to adhere strictly to the truth
strógo ravnati s kom to deal harshly with someone

stróg severo; riguroso ; (nepopustljiv) rígido ; (trd) duro ; (disciplina) severo

strog izpit examen m riguroso
moralno strog austero
stroga kritika crítica f severa
strog mraz frío m riguroso (ali intenso)
strog ukaz orden f terminante
strog zakon ley f severa, (drakoničen) ley draconiana
stroga zima inverno m riguroso
(ki je) na strogi dieti (med) (puesto) a dieta rigurosa
v strogem pomenu besede en el sentido estricto de la palabra

suròv (-óva -o) adj.

1. grezzo, greggio; vergine:
surova koža cuoio greggio
surova nafta (petrolio) greggio
surova svila seta greggia, seta cruda
surova volna lana greggia

2. crudo:
surova hrana cibo crudo
surovo meso carne cruda

3. (ki ni dokončno izdelan) greggio:
surova tkanina tessuto greggio

4. (nasilen) crudele, brutale, selvaggio, primitivo:
surov človek uomo crudele, brutale, primitivo
surovo zasliševanje interrogatorio brutale; ekst. terzo grado
surovi časi tempi selvaggi

5. pren. (neugoden, težaven) crudo, crudele:
surova zima inverno crudo
surova usoda destino crudele

tŕd dur, rude (tudi figurativno) , rigide, raide, inflexible , (trden) ferme, solide, résistant , (od mraza) engourdi, gourd , (strog) sévère, rigoureux , (brezčuten) insensible , (težaven) difficile, pénible, ardu

trde besede de dures paroles
trd boj dur combat, combat acharné
trdi časi des temps durs (ali difficiles)
trdo jajce œuf dur
trda kazen peine ženski spol sévère, dure punition
trda resnica vérité cruelle
trda usoda sort cruel
trda zima hiver rigoureux (ali dur, rude), rude hiver
trdo življenje vie dure
biti trde glave (figurativno) avoir la tête dure, être réfractaire
biti malce trd être un peu ivre (ali familiarno éméché, pompette)
biti trd na kaj avoir grande envie de quelque chose, être avide de quelque chose, familiarno être engoué de quelque chose
trdo s kom ravnati traiter quelqu'un durement (ali avec dureté), se montrer dur avec quelqu'un
to bo trd oreh zanj cela lui donnera du fil à retordre
trd kakor kamen dur comme (la) pierre
trd kakor železo dur comme le fer (ali l'airain)

tŕd duro; rudo (tudi fig) ; endurecido ; (trden) firme, sólido ; (naporen) penoso ; (strog) riguroso, severo ; (brezčuten) insensible ; (težaven) difícil, dificultoso, arduo

trde besede palabras f pl duras
trd boj combate m encarnizado
trdi časi tiempos m pl difíciles (ali duros)
trdo jajce huevo m duro
trda kazen castigo m severo
trd kruh pan m duro
trda usoda cruel destino m
trda resnica verdad f cruda
trda voda agua f cruda (ali gorda)
trda zima invierno m crudo (ali riguroso)
trdo življenje vida f dura
biti trd s kom ser duro con alg
biti trde glave tener la cabeza dura
to je trd oreh (fig) es un hueso duro de roer
to bo trd oreh zame me veo negro para conseguirlo

vóljen | volján (vóljna -o) adj.

1. duttile, morbido; tenero; docile, arrendevole:
voljno blago tessuto morbido

2. disposto, pronto:
biti voljen pomagati essere disposto ad aiutare

3. nareč. abile, atto, capace

4. nareč. mite, soave:
voljen glas voce soave
voljna zima inverno mite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. duh je voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole

vráta (sobna, hišna) door; (vrtna, dvoriščna) gate; (vhod) entrance, doorway; (nogomet) goal

hišna vráta street door, front door
dvokrilna vráta folding door
mestna vráta town gate
steklena vráta glass door, French window
spustna vráta drop door
vrtljiva vráta revolving door, swing door
vzdižna železna vráta zgodovina vojska portcullis
zadnja, zadajšnja vráta back door
zunanja vráta outer door
za zaprtimi vráti behind (ali with) closed doors
smučna vráta sliding door
vráta so zaprta the door is shut (ali closed)
vráta so odprta the door is open, na stežaj wide open
vráta so priprta the door is ajar
vráta so zaklenjena the door is locked
vráta so zapahnjena the door is bolted
vojna je pred vráti war is imminent
zima je pred vráti winter is upon us (ali is at the door)
iti in odpreti vráta (ko pozvoni zvonec) to answer the bell (ali the door, the door-bell)
pokazati komu vráta (figurativno) to show someone the door, to turn someone out of doors
iti ven (noter) skozi zadnja vráta to go in (to go out) by the back door
na stežaj odpreti vráta to throw the door wide open (komu to someone)
na trkanje odpreti vráta to answer the door
vlomiti vráta to force open the door
zaloputniti vráta to slam (ali to bang) the door
zapreti in zapahniti vráta to shut and bolt the door
zapreti komu vráta pred nosom to shut the door in someone's face
vráta so se zaprla the door swung to

začarati glagol
1. (o nadnaravni moči) ▸ elvarázsolČarovnica princeske ni marala, zato je sklenila, da jo bo s čarobno palico začarala v žabo. ▸ A boszorka ki nem állhatta a hercegnőt, ezért úgy döntött, hogy a varázspálcával békává varázsolja.

2. (očarati; prevzeti) ▸ elbűvöl, elvarázsol, megigézObčinstvo je na obeh koncertih dobesedno začarala in ljudje so ji dolgo, dolgo ploskali. ▸ Mindkét koncerten elkápráztatta a közönséget, és az emberek hosszú tapssal köszönték meg a műsort.

3. (o domišljijskem svetu) ▸ elvarázsol
V svojih mojstrsko naslikanih podobah nas začara v sanjski svet prizorov, s katerimi se odziva na aktualne dogodke v svetu in upodablja svoja najbolj intimna doživetja in razmišljanja. ▸ kontrastivno zanimivo A mesterien megfestett alakokkal álomvilágba visz el, a jelenetek a világ aktuális eseményeire reflektálnak, és a legintimebb élményeit és gondolatait jelenítik meg.

4. (o veliki spremembi) ▸ varázsol
Slovenski avtorji in ilustratorji opravljajo poslanstvo, da otroke začarajo v bralce. ▸ A szlovén szerzők és illusztrátorok küldetése az, hogy a gyerekekből olvasót varázsoljanak.
Kako pa lahko brez operacije svoje ustnice začarate v večje? ▸ Hogyan varázsolhatja nagyobbá ajkait műtét nélkül?

5. (o čarobni lepoti) ▸ varázslatossá teszKamelije začarajo vrt s svojimi čudovitimi cvetovi. ▸ A kaméliák csodálatos virágaikkal varázslatossá teszik a kertet.
Slovenska vas leži v prečudoviti kočevski pokrajini, ki jo je letošnja zima začarala v pravo pravljično pokrajino. ▸ Slovenska vas a csodálatos kočevjei térségben fekszik, amelyet az idei tél igazi mesebeli vidékké varázsolt.

6. (izvajati trike) ▸ varázsol
Čarovnik začara različne živali pod klobukom in na njem, otroci pa morajo spraševati, kaj je pod klobukom ali na njem. ▸ A varázsló különböző állatokat bűvöl a kalap alá vagy a kalapra, a gyerekeknek pedig meg kell kérdezniük, mi van a kalap alatt vagy a kalapon.

7. v športnem kontekstu (onemogočiti zadetek) ▸ megbabonázS pomočjo odlične publike so se naši junaki prebudili, največji preobrat pa je naredil Perič, ki je dobesedno začaral svoja vrata in v petnajstih minutah zbral fantastičnih sedem obramb. ▸ A nagyszerű közönség segítségével hőseink felébredtek, és a legnagyobb fordulatot Perič jelentette, aki szó szerint megbabonázta a kaput, és tizenöt perc alatt fantasztikus módon hétszer védett.

začénjati (-am) | začéti (-čnèm)

A) imperf., perf.

1. cominciare, iniziare, mettersi a:
začenjati delo iniziare il lavoro
začenja snežiti comincia a nevicare
začeti študirati mettersi a studiare

2. aprire, avviare, attaccare; entrare:
začeti pogovor avviare un discorso
začeti boj attaccare battaglia
začeti vojno s, z entrare in guerra con, contro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
enkrat je treba začeti prima o poi bisogna cominciare
pog. začeti (obrt) na svojo roko aprire un'attività in proprio
začeti znova cominciare daccapo
začeti posel incamminare un affare
začeti govor esordire
začeti pogajanja intavolare una trattativa
začeti (akademsko) kariero intraprendere la carriera (accademica)
začeti pripovedovati prendere a narrare

B) začénjati se (-am se) | začéti se (-čnèm se) imperf., perf. refl. cominciare, iniziare, aver inizio:
zima se začenja comincia l'inverno
začelo se je obiranje hmelja era cominciata la raccolta del luppolo
pren. njegov dan se zgodaj začne in pozno konča la sua giornata inizia presto e finisce tardi

začéti to begin, to start; to commence; to set about; to make a start; (ples) to open, to lead off; (razgovor) to launch, to broach, to moot (a subject)

zopet, znova začéti to begin (ali to start) again; (biti prvi) to be a pioneer, to pave the way (for), to break (new) ground
začéti diskusijo to start a discussion
začéti delikaten pogovor (figurativno) to break the ice
začéti na napačnem koncu to begin at the wrong end
začéti pogajanja z to enter into negotiations with
začéti s proizvedbami to set enquiries on foot
začéti pravni postopek proti to institute (ali to take) legal proceedings against
začéti pogovor z to engage in a conversation with
začéti govor to begin a speech
začéti kampanjo to open a campaign
začéti prepir to begin to quarrel
začéti z učenjem latinščine to start learning Latin, pogovorno to start Latin
začéti neko stvar (lotiti se) to start on a thing
začéti trgovino to set up (ali to start in) a business
začéti pri sebi (figurativno) to begin at home
začéti peti to burst into song
začel je pisati he began writing (ali to write)
začel je z malega he began on a small scale
zopet je začelo deževati the rain has set in again
šole (pouk) se začno 1. oktobra school starts on October 1st
začéti delati to start work, to commence working (ali to work)
začni(te) od začetka! begin at the beginning!
slabo je začel he has had a bad start
začel je piti (figurativno) he has taken to drink
predstava se začne ob devetih the performance begins at nine
najslabši del poti se začne v X. the worst stretch of road begins at X.
letos se je zima zgodaj začela winter has set in early this year

zgodnj|i [ó] (-a, -e) früh; zeitig; frühzeitig; Früh- (barok das/der Frühbarock, človek der Frühmensch, kapitalizem der Frühkapitalismus, krompir die Frühkartoffel, posev die Frühaussaat, srednji vek das Frühmittelalter, češnja die Frühkirsche, diagnoza die Frühdiagnose, gotika die Frühgotik, invalidnost die Frühinvalidität, kultura die Frühkultur, pozeba/slana der Frühfrost, renesansa die Frührenaissance, romantika die Frühromantik, delo das Frühwerk, jabolko der Frühapfel, sadje das Frühobst); za letne čase: Früh-, Vor- (pomlad der Vorfrühling, poletje der Frühsommer, Vorsommer, jesen der Frühherbst, zima der Frühwinter)
v zgodnjem otroštvu frühkindlich

zgódnji précoce, prématuré, hâtif , (jutranji) matinal; de(s) début(s)

v zgonjem jutru au petit matin, de bon (ali grand) matin, tôt le matin
v njegovi zgodnji mladosti dans sa prime jeunesse
zgodnja smrt une mort prématurée
zgodnja zima un hiver précoce
zgodnje sadje fruits hâtifs
zgodnja antika la haute Antiquité
zgodnji srednji vek les débuts du Moyen âge, le haut Moyen âge
zgodnja pisateljeva dela les œuvres de(s) début(s) d'un écrivain