Franja

bìrkatica ž (t. bir, kat)
1. dial. enonadstropnica
2. za eno opeko debel zid
3. enojen cvet

Brandgiebel, der, Baukunst, Architektur požarni zid

Brandmauer, die, Baukunst, Architektur požarni zid

braník m
1. branik, bedem, kula, zid: graščinski hlapci so se zbrali na grajskem -u
2. branik: branik pri puški
3. rukobran pri maču

Brüstung, die, Baukunst, Architektur doprsni zid, zidec, parapet, balustrada, auf einer Brücke: ograja

bȕrobrān m obrambni zid pred burjo

butée [büte] féminin vogelni kamen, odbijač; oporni zid pri mostu; organ ali komad, ki omejuje tek kakega mehanizma v gibanju

cierro moški spol zapora, zaprtje; Čile ograda, zid; Čile pisemska ovojnica

claustra -ōrum, n, poklas. tudi sg. claustrum (vulg. clōstrum, od koder izpos. v nem. Kloster, v sl. klošter) -ī, n (claudere)

1. zaklep, zapiralo, zapah, zatik, ključavnica; v sg.: Petr., Ap., v obl. clostrum: Sen. ph.; v pl.: Val. Max., Petr. idr., claves cum clostris Ca., claustra portarum L., V., O., ianuae Cat., claustra revellere Ci., laxare V., relaxare O., rumpere claustra manu V., cl. pandere Cat., reserare Sil., sub signo claustrisque rei publ. positum vectigal Ci. pod ključ in zaklep, claustra aerarii T., aliquem intra claustra tenere H. pod ključem; pren. zagrada, zavore, vezi, okovi, ovire: Val. Max., Vell., cum vero ego claustra ista nobilitatis refregissem Ci., animus vitai claustra coërcens Lucr., animusque... amat spatiis obstantia rumpere claustra H., servitutis humanae claustra perrumpere Sen. ph., refractis pudoris et reverentiae claustris Plin. iun., custodi claustra oris tui Vulg.

2. kako zapiralo
a) zapornica, zavorna veriga, jez: eo minoris momenti ea claustra esse L., Lucrino addita claustra V., (portui) claustrum obicere Cu. zavorno verigo spredaj razpeti, claustra portūs Cu. zaprt vhod.
b) pokrov, loputa ali zaklop(nica) nad kako odprtino: quasi claustra quaedam mobilia Gell.
c) sklepni žebelj na kakem vojnem stroju: claustrum reserat malleo forti perculsum Amm.
č) voj. obkop, obkop in nasip: suis claustris impeditos turbant T., claustra contrahere T. oklepajočo obkopno črto.

3. zapirajoči predmet, poseb. kraj
a) ograda, obor, kletka, zlasti velika železna (za zveri), zapor: diu claustris retentae ferae L., raro unus aut alter de multis milibus claustra patitur Col. ostane dolgo (dalj časa) živ v kletki (zaporu), domitae fractaeque claustris ferae Plin. iun., leo... in claustra reverti solitus Stat.; pren.: venti circum claustra fremmunt V. okrog zapora v pečinah, okrog oklepajočih pečin, enotuerunt quidam tui versus et invito te claustra sua refregerunt Plin. iun. so prišli (iz svojega zapora) med svet.
b) vrata, zid, stena: intra unum claustrum reservari Eutr.; v pl.: Thebarum claustra Stat., ferrea cl. Mart. vratnice, cl. Daedalea (= labirint) Sen. tr., cl. undae Sil. zapirajoča voda.
c) tesen klanec, ozek prelaz, ozek prehod ali dohod: claustra montium T., claustra maris Sil. ozek dohod k morju, augusti claustra Pelori V. (o sicilski morski ožini).
č) voj. vse, kar brani ali preprečuje dohod do kakega kraja α) pregraja, branišče, (vojaški) tabor, zaklon, „ključ“ do česa: ripa Tanais claustrum... perdomitorum Cu., tunc claustrum pelagi cepit, Pharon Lucan.; v pl.: claustra loci, locorum Ci., Aegypti L., Corinthus, cl. Peloponnesi Vell., in Alpes, id est claustra Italiae Fl., coloniae velut claustra ad cohibendos Galliae tumultus oppositae L., Aegyptus, cl. annonae T. ključ dovoza. β) obmejna trdnjava: Elephantine, claustra olim Rom. imperii T.

contraffōrte m

1. gradb., arhit. oporni zid, opornik

2. obronek (pogorja)

3. železna opora (za vrata, okna)

contre-mur [-mür] masculin oporni zid

contromuro m podporni zid

cortafuego moški spol požarni zid

courtine [kurtin] féminin, vieilli posteljna zavesa; utrdbeni zid

cvénkati i cvenkati -am
1. v. cvenketati
2. igrati za novac bacanjem kovanog novca o zid: otroci cvenkajo za denar

čàtma ž (t. čatma)
1. stena, zid iz protja, pleteri ali letev, ometan z blatom, ilovico
2. najvišje, iz lesa narejeno nadstropje: kula mu je od sedam bojeva, a osma je čatma od drveta

dòksat m (t. doksat) prostor, ki je pomaknjen čez temeljni zid na ulico, pomol, vrsta balkona v muslimanski arhitekturi

Drempel, der, (-s, -) Baukunst, Architektur kolenčni zid

dȕvār m, dùvār -ára m (t. duvar, perz.) dial. zid, stena: dotjerati koga do -a spraviti koga v škripce; udarati glavom o duvar tolči z glavo ob zid

embasement [ɑ̃bazmɑ̃] masculin, architecture podzidek, temeljni zid