loquacité [-site] féminin zgovornost, gostobesednost
loquacité importune nadležna zgovornost
Zadetki iskanja
- loquacity [lɔkwǽsiti] samostalnik
zgovornost, blebetavost - magniloquēnza f
1. zgovornost
2. slabš. gostobesednost; nabuhlost, nabreklost - Mitteilsamkeit, die, zgovornost
- ōrātiō -ōnis, f (ōrāre)
1. govor, govorjenje, jezik: Pl., Ter., Naev. ap. Non., Enn. ap. Gell., Pac. ap. Ci., Ca. ap. Plin., ferae sunt rationis et orationis expertes Ci., omnis locutio oratio est Ci., Epicurus re tollit, oratione relinquit deos Ci. dejansko bogove odpravlja, govori pa vendar o njih, o. Latina, Graeca Gell.
2. meton.
a) govorica, način govorjenja, način dopovedovanja, izražanje, izraz, beseda: tanta commendatio oris atque orationis N., o. concinna, contorta Ci., virtuti Pompei quae potest oratio par inveniri? Ci., utriusque orationis facultas Ci. (govorniškega in filozofskega izražanja).
b) govor, besede, izrek, izjava, izpoved: tecum mihi constituenda est oratio Ci. s teboj se moram še pogovoriti, parum oratione (s pogajanji, s pregovori) reconciliare N., captivorum oratio cum perfugis convenit C., hoc oratione adducti C. na to razpravo, honesta oratio est Ter., Ci. to se prav lepo glasi, apud quem (sc. Platonem) saepe haec oratio (trditev) usurpata est Ci.; occ. ugovor, protigovor: illorum o., qui dissentiunt Ci.; tudi opravičevalni govor, opravičilo, izgovor: percepta oratione eorum C.
c) (umetno, za javnost izdelani ali predelani) govor, predavanje: C., Q., Sen. ph., Plin. iun., Suet., Gell. idr., Cato ab adulescentiā confecit orationes N., o. perpetua N. zdržema (neprekinjeno) tekoč govor, orationem habere de aliquā re Ci. ali super re T., orationes pro aliis et in alios L.; occ. α) predmet, snov, tema(tika) (govora): huius orationis principium invenire Ci., oratio deesse nemini potest Ci. β) zgovornost, govorniški dar: satis in eo fuit orationis atque ingenii Ci., vincas oratione Regulos Mart.
d) nevezan govor, nevezana beseda, proza (s celim izrazom oratio soluta; naspr. versus, poema(ta)): Varr., saepissime et in poematis et in oratione peccatur Ci.
e) molitev, poseb. očenaš: Eccl.
f) v cesarski dobi = cesarski (pis(me)ni) odgovor (odpis), ukaz, odlok, sklep, cesarska odločitev, cesarsko pismo: Suet., oratio principis per quaestorem audita est T. - oratoria ženski spol govorništvo; zgovornost
oratoria sagrada pridigarstvo - palabra ženski spol beseda, izraz; obljuba, častna beseda; govor, zgovornost; vojska geslo
¡palabra (de honor)! častna beseda!
palabra de matrimonio obljuba zakona
palabra picante zbadljivka
palabra de rey neprelomna beseda
hombre de (su) palabra mož beseda, poštenjak
es la última palabra de la moda to je zadnji krik mode
palabra por palabra dobesedno
bajo palabra (de honor) pod častno besedo
de palabra ustno
en una palabra z eno besedo, kratko in malo, skratka
sin palabra besedolomen, ki sne besedo
¡una palabra! slišite! poslušajte!
¡pase la palabra! zaradi mene!
coger la palabra (a), coger a alg. por su palabra koga za besedo prijeti
cumplir la palabra držati besedo
dar (su) palabra, empeñar la palabra dati (svojo) besedo
sin decir palabra ne da bi besedo zinil
querer decir (ali tener) siempre la última palabra hoteti vedno imeti zadnjo besedo
dejar a uno con la palabra en la boca koga ne poslušati
dirigir la palabra (a) nagovoriti, obrniti se na
no entiendo palabra niti besedice ne razumem
faltar a la palabra ne držati svoje besede
llevar la palabra (glavno) besedo imeti
V. me quita la palabra de la boca besedo ste mi vzeli z jezika
tener palabra imeti besedo
no tener palabra biti besedolomen, ne držati besede
no tener más que una palabra poštenjak biti
tomar la palabra besedo povzeti
tratar mal de palabra surovo nahruliti
usar de la palabra besedo povzeti, govoriti
volver su palabra atrás svojo besedo nazaj vzeti
palabra y piedra suelta no tienen vuelta beseda izrečena ne vrne se nobena
palabras mayores sramotilne besede, psovke
eso quiere decir, en buenas palabras... to se pravi, z drugimi besedami ...
en dos palabras skratka, kratko in malo; brez težave, lahko; v hipu
hombre de dos palabras hinavec!
¡oiga V. dos palabras! slišite Vi!
cuatro palabras, dos palabras nekaj besed, kratek pogovor
ahorrar palabras ne mnogo govoriti, ne govoričiti
beber las palabras, comerse las palabras besede požirati, prehitro govoriti, besede izpuščati (pri pisanju)
estar colgado (pendiente) de las palabras zelo pazljivo poslušati
gastar palabras besede izgubljati, bob v steno metati
no son más que palabras to so le prazne besede
tener palabras, trabarse de palabras spričkati se
traer en palabras s praznimi obljubami za nos vleči
volverle a uno las palabras al cuerpo na laž koga postaviti - parladuría ženski spol zgovornost, blebetavost
- parlantina f pog. (loquacità) zgovornost
- parola ženski spol zgovornost, dolgo govoričenje; moški spol Čile bahač
- pico moški spol kljun; konica; špik, koničast gorski vrh, visoka gora; cepin, kramp; dulec, ustnik (posode); usta, vulgarno gobec; zgovornost
pico de gas plinski plamen
pico de oro izvrsten govornik
el pico de una uña ščepec, malce
de pico (ironično) z besedami (a ne z dejanjem)
mil pesetas y pico nekaj čez 1000 peset
tiene 40 y pico v štiridesetih letih je
es un pico je lepa vsotica
cortado a pico strm (stena)
hacer el pico ostanek plačati
hincar el pico umreti; vulg krepniti
se lo quita del pico pritrguje si od ust
lo tengo en el pico de la lengua imam (to) na jeziku
¡calla el pico!, ¡cierra el pico! jezik za zobe!
andar (ali irse) de picos pardos čas zapravljati; dvoriti, ljubimkati, flirtati - razgovórnōst ž zgovornost
- Redseligkeit, die, zgovornost, klepetavost
- retórica ženski spol govorništvo, retorika, zgovornost, gostobesednost, besedičenje
- sapientia -ae, f (sapiēns)
1. modrost, preudarnost, razsodnost, uvid, sprevid, sprevidnost (izprevidnost), razum(nost), pamet(nost), intelekt, inteligenca, inteligentnost, zavest, zavednost, zavedanje (naspr. stultitia, temeritas, furor): PL., TER., IUST. idr., numquam ... temeritas cum sapientia commiscetur CI., eorum tanta est sapientia, ut satis superque prudentes sint CI., pro vestra sapientia CI., (sc. viri) duo usu sapientiaque praestantes N., sapientia prima stultitiā caruisse H., in ... sapientiae aegritudine PLIN. pri bolnikih, ki jim zavest ostaja.
2. modrost, življenjska modrost, filozofija, modroslovje: ENN., AFR. AP. GELL., COL. idr., sapientia est ... rerum divinarum et humanarum causarumque, quibus eae res continentur, scientia CI., princepsque omnium virtutum est sapientia, quam Graeci σοφίαν vocant CI., mater omnium bonarum artium sapientia est CI., sapientia, quae ars vivendi putanda est CI., caelestis sapientia H., studia sapientiae T., sapientiae doctores T. filozofi; v oksimoronu: insanientis sapientiae (= Epikurove filozofije) consultus H. (prim. gr. ἄσοφος σοφία); z objektnim gen.: ceterarum rerum CI. v vsem drugem, na vseh drugih področjih; v pl. (iron.): si virtutes ebullire volent et sapientias CI. (po Epikuru) stresati vsakovrstna pravila (najrazličnejše nauke) kreposti in modrosti; occ. filozofija, modroslovje v svojih posameznih delih ali strokah
a) pravo, pravoznanstvo, jus: istam sapientiam Scaevolarum otio concedamus CI. izvedenost na področju prava, pravniško znanje, audacia pro sapientia uti CI. EP.
b) politično znanje, državniško znanje, poznavanje državne uprave: sapientia constituendae civitatis CI.
c) zgovornost, govorniška spretnost: vim dicendi veteres Graeci sapientiam nominabant CI.
d) matematika: Thrasyllum mathematicum, quem ut sapientiae professorem contubernio admoverat SUET. - scilinguagnolo m pren. zgovornost:
avere lo scilinguagnolo sciolto imeti namazan jezik - talkativeness [tɔ́:kətivnis] samostalnik
zgovornost, klepetavost, jezikavost, brbljavost - ūbertās -ātis, f (ūber2)
1. obilnost, polnost vimen: animalia mammarum ubertate saturentur Ci.
2. metaf.
a) rodovitnost, plodnost, bogastvo, obilje, bogat donos, donosnost, bogat prinos, bogat pridelek; s subjektnim gen.: agrorum Ci., fluminum T. bogastvo (namreč v ribah, zlatem pesku idr.), eius anni Plin. iun.; pren.: virtutis Ci. obilni sadovi kreposti, utilitatis Ci. obilna korist, ingenii Ci., Q., Ambr. plodovitost.
b) obilnost, obilica, obilje, izobilje, preobilje, bogastvo, kopica, množica, množina, bogatost; z objektnim gen.: frugum, improborum Ci., lactis Plin., piscium Iust., earum rerum, quas terra procreat, vel ubertas vel tenuitas Ci.; pren.: dicendi ali in dicendo Ci., verborum Q., Gell.; occ. obilje besed, bogastvo v besedah, zgovornost, polnost: Livii lactea ubertas Q., quae in Crasso potuit maior esse ubertas? Ci., summa est (sc. in Isaeo) facultas, copia, ubertas Plin. iun. - verba ženski spol domače zgovornost
- verbiage [və́:biidž] samostalnik
poplava besed, zgovornost, besedičenje, (prazno) govoričenje, preobilica besed, prazna slama; dikcija, izbira besed