Franja

mañanero ki zgodaj vstaja; jutranji

aire mañanero jutranji zrak

mānicō -āre -āvī (māne) zjutraj zgodaj se odpraviti (odpravljati), (od)potovati, pri(haja)ti, dospe(va)ti, prispeti: Vulg., Eccl.

matineux, euse [-nö, z] adjectif ki zgodaj vstaja, zgoden

être matineux zgodaj vstajati

mātūtīnus 3 (Mātūta) jutranji, zgoden, zgodnji, ran (naspr. vespertinus, nocturnus): Col., Q., Vitr., Aur., Amm., tempora Ci., horae Plin., Suet., pruinae O., frigora H., sol Sen. ph. ali radii O., equi O. Avrorini, ales Pr. petelin, matutina harena O. jutranja borba z zvermi ali lov nanje v cirkusu, cliens Mart. ki prihaja zgodaj zjutraj, magister Mart. ki zarana uči, Iuppiter Mart. zjutraj pozdravljani, pater H. Jan, bog časa, ki so ga klicali ob svitu (ob začetku dela), Aeneas se matutinus agebat V. je bil zarana pokonci, matutinus (zarana) pectens capillos O.; pesn.: frons Mart. resno; subst. mātūtīnum -ī, n (sc. tempus) jutranji čas, jutro: hoc eius erat matutinum Sen. ph., ante matutinum Plin., pridie aut eodem matutino Q. ali z jutrom istega dne; pl. matutinis Plin. v jutranjih urah (naspr. meridie, occidente), omnibus matutinis Plin. vsako jutro, matutinis vespertinisque Plin. — Adv.

1. mātūtīnē zjutraj, zjutraj zgodaj, zarana: Prisc.

2. mātūtīnō zgodaj zjutraj: Vitr., Plin., Apul.

ninfetta f

1. pomanjš. od ➞ ninfa

2. zgodaj dozorela lepotička, lahkoživka

pòdraniti -īm zgodaj vstati: podraniti na vodu, na posao; Miona zorom podrani na njivu da užanje koji snop više

podranjívati -rànjujēm zgodaj vstajati

pòraniti -īm zgodaj vstati: poranio Kraljeviću Marko

pȍrano prisl. precej zgodaj, dokaj zgodaj: ona porano polazi na posao

prae-cox -cocis (prae in coquere)

1. predčasno zrel, prezgodaj dozorel, (pre)zgodaj (ravno) zrel, prezgodnji, prezgoden, predčasen: rosa praecoxa Plin., pira praecocia Col.

2. predčasno ((pre)zgodaj) sad rodeč (prinašajoč): vites Col., arbores Plin.; meton.: situs p. Plin. ali loca praecocia (tudi samo praecocia) Plin. kjer sad(ovi) zgodaj (do)zori(jo).

3. metaf. predčasen, prezgodnji, prezgoden, prenagljen, nezgoden: Afr. ap. Gell., Mart., Sen. tr., Stat., Tert. idr., ingeniorum velut praecox genus Q., pugna Enn. ap. Non., fuga Luc. ap. Non., gaudium Cu., audacia Sen. ph. — Soobl. prae-coquis -e: vites praecoquis fructus Col., praecoquem fructum Cu. prae-coquus 3: uvas praecoquas Col.

prae-flōreō -ēre (prae in flōrēre) zgodaj (rano) cveteti (cvesti): ideo et praeflorent talia et praegerminant Plin.; metaf.: Hier.

prae-germinō -āre (prae in germināre) (o drevesih) zgodaj poganjati, zgodaj brsteti (brstiti): ideo et praeflorent talia et praegerminant, in totum praecocia fiunt Plin.

prae-vērnat -āre, impers. (prae in vēr) (pre)zgodaj (predčasno) se zače(nja)ti (pomlad) (naspr. posthiemat): sed sive ante, quando praevernat, sive postea, quando hiemat post diem hunc Plin.

précoce [prekɔs] adjectif zgodaj dozorel; prezgodaj razvit; prezgoden

enfant masculin précoce otrok, čigar dozorelost, razvoj ustreza višji starosti
jeune fille féminin précoce mladenka, ki je godna za možitev pred normalno poprečno starostjo
fruits masculin pluriel précoces zgodni sadeži, zgodnje sadje
hiver masculin précoce prezgodnja zima
mariage masculin précoce prezgoden zakon (poroka)

precocial [prikóušəl] pridevnik
zoologija ki se zgodaj razvije (ptič)

precocious [prikóušəs] pridevnik (precociously prislov)
prezgodaj zrel (razvit), prezgoden
botanika zgodaj cvetoč (zoreč), ki ima cvet pred listjem

precocious dementia mladostna norost

precoz (množina: -ces) prezgodaj zrel, prezgoden; zgodaj godna za možitev (dekle)

madurez precoz prezgodnja zrelost
sus canas precoces njegovi prezgodaj osiveli lasje

prestino avv. pomanjš. od ➞ presto precej zgodaj

primerizo začetniški; zgodaj zrel

patatas primerizas zgodnji krompir
primerizo m začetnik, novinec, prvenec

pròzōrkinja ž zgodnjica, ženska, ki zgodaj vstaja