Franja

resumptive [rizʌ́mptiv] pridevnik (resumptively prislov)
povzemalen, zgoščen, strnjen, na kratko prikazan; ponavljajoč

ristretto

A) agg.

1. stisnjen, zaprt

2. pren. ozek, strog

3. omejen; majhen:
in senso ristretto v ožjem pomenu

4. znižan (cena):
vendere a prezzi ristretti prodajati po znižanih cenah

5. krepek, močen, gost, zgoščen:
brodo ristretto kulin. krepka juha
caffè ristretto kulin. močna kava
sugo ristretto kulin. gosta omaka
in ristretto zgoščen, na kratko

6. pren. omejen, malenkosten, ozkosrčen:
uomo di vedute ristrette človek omejenih pogledov

B) m

1. povzetek

2. kulin. krepka juha

3.
in ristretto skratka

sententious [senténšəs] pridevnik (sententiously prislov)
sentenčen, poln modrih misli (sentenc); moder, poučen; jedrnat, zgoščen, pregnanten

serré, e [sɛre] adjectif stisnjen; tesen; gost (tkanina); tesno se prilegajoč (obleka); sklenjen (vrsta); gost (dež); strog (kritika); oster (konkurenca); zgoščen, jedrnat (slog); figuré v stiski, v denarnih težavah; adverbe previdno, premišljeno, natančno

en rangs serrés v strnjenih vrstah
j'ai le cœur serré tesno mi je pri srcu
avoir la gorge serrée nobene besede ne spraviti iz sebe
avoir un jeu serré ničesar ne (hoteti) tvegati
être serrés comme des harengs biti stisnjeni kot slaniki
jouer serré biti previden
tenir quelqu'un serré držati koga na kratkem

sinewy [sínjui] pridevnik
mišičast; žilav (meso, oseba); močan (slog), krepak, zgoščen

sintétic -ă (-i, -e) adj.

1. sintetičen

2. zgoščen, strnjen

3. chim. sintetičen, umeten

sintētico agg. (m pl. -ci)

1. sintetičen, sloneč na sintezi

2. ekst. zgoščen, jedrnat

3. jezik sintetičen

4. kem. sintetičen, umetno narejen, umeten:
fibre sintetiche sintetična vlakna

solidus, pesn. (sinkop.) soldus 3, adv. -ē (prim. salvus in sollus)

1. gost, zgoščen, kompakten, neprepusten, nepropusten (= ne votel, ne luknjast, ne vrzelast, naspr. cavus, concavus), masiven, trd, trden, utrjen, čvrst, močen (močan), krepek (krepak), jeklen, jedrovit, čist (= a) povsem gol ali b) v celoti sestoječ iz iste snovi (tvarine)); (o rudninah) samoroden, brez primesi, suh: Ter., Lucr. idr., sphaera solida atque plena Ci., utrum columna solida esset an extrinsecus inaurata Ci., paries Ci., dentes Plin., solidus ac fortis cibus Lact., solidior caseus factus Col., solido de marmore templum V., solido adamante columnae V., ex solido elephanto V. iz masivne slonovine (slonove kosti), eruimus terrā solidum pro frugibus aurum O., crateres auro solidi V. ali vasa auro solida T. ali solido argento facti lecti Lamp. iz čistega (suhega) zlata oz. srebra; subst. solidum -ī, n gostota, gosti del, goščina, trdota, trdi del, trdina: finditur in solido (sc. arboris) cuneis via V. v stržen, v srce; pl. solida gosta, čvrsta, masivna telesa: Ci.

2. trden, trd, utrjen, močen (močan), krepek (krepak), jedrovit, debel: solidum nihil (sc. est) quod terrae sit expers Ci., ferrum, cautes, ripa, humus, tellus O., solidis in tectis clauditur O., solidis sedibus adstas O. na trdnih tleh, telum solidum nodis et robore V., glacies V., nix Stat., cornu V., Plin., tori Herculis O., navis ad ferendum incursum maris solida Sen. ph., corpus Sen. rh., crus Sen. ph., agger Stat., solidissima terra Ci., O., solidissima corpora Lucr., structura solidissima Vitr., cista viminea, quae neque spisse, solide tamen … contexta sit Col., nemo nostrum solide natus est Petr. brez napenjajočih vetrov = „ne da bi kje puščal“, solidius concreta aqua Gell.; pesn.: mare solidum Iuv. premoščeno; pren. trden, neomajen: solidaeque suo stant robore vires V. sile trdno stojijo ob svoji moči, mens H.; subst. solidum -ī, n nekaj trd(n)ega, trdno, trdina, trdost, poseb. trd(n)a tla: Fl. idr., carere solido Ci. ne imeti ničesar trdnega, (sc. invidia) fragili quaerens inlidere dentem, offendet solido H. bo zadela na kaj trdnega, solido procedebat elephas L., in solido puteum demittere V., fossa sit ad solidum O., perticas ad solidum demittere Col., fundamenta theatri per solidum subdidit T., in solido gradiens (naspr. in pelago incedens) Lact.; pren. in solido „na trdnem“ = na varnem: Amm. idr., multos lusit et in solido rursus fortuna locavit V. je zopet spravila na varno, in solido esse, bona sua in solido habere Sen. ph.

3. metaf.
a) cel, poln, popoln, ves: decem annos solidos errasse Varr. ap. Non., usura, nec ea solida, contentus est Ci. ep., parum solidum consulatum explere L. ne celotnega (celoletnega, ampak le devet mesecev), solida stipendia L., partem solido demere de die H. od vsega za delo določenega dnevnega časa, solida hora Iuv., solida taurorum viscera V., solidos haurire cervos taurosque Plin., quibus solida ungula Plin. nepreklano, ut deciens (= HSX) solidum (acc. sg. n.) absorberet H. cel milijon sestercijev, tricies soldum Mart., terrae motus solidas civitates absorbuit Iust. Adv. solidē za trdno (zatrdno), zagotovo, močno, silno, zelo: id solide scio Pl., solide gaudere Ter., solide formidare Ap.; v enakem pomenu tudi adv. acc. sg. n. solidum: Venus irata solidum Ap.; subst. α) solidum (soldum) -ī, n cela (celotna, vsa) vsota, cela (vsa) glavnica, celoten (ves) kapital: ut solidum suum cuique solvatur Ci., filia Nasicae, metuentis reddere soldum H., creditores in solidum appellabant T. so zahtevali nazaj celotno vsoto (dolga), argentarius ab argentario solidum petit Q., solidum petere, in solidum debetur Dig. β) solidus -ī, m (sc. nummus) sólid(us) = zlatník, zlat, sprva vreden približno 25 denarijev (denarii), pozneje samo polovico te vrednosti: Ap., Lamp., Cod. I., Icti., Amm.
b) pravi, pristen, resničen, realen, stvaren, jedrnat, soliden, zgoščen, bistven, trajen: gratia Pl., beneficium, gaudium Ter., nihil, quod solidum tenere possis Ci., nomen, suavitas, utilitas Ci., solida et expressa effigies Ci., solida et expressa signa probitatis Ci., solida veraque laus Ci., est enim gloria solida quaedam res Ci., solida libertas L., eloquentia Q., nequitia Sen. ph., fides T., vita (naspr. fragilis) Lact.; subst. n.: inane abscindere soldo H. od pristnega, od bistvenega, nostra gloria, cum sit ex solido Cu., dinoscere cantus, quid solidum (acc.) crepet Pers. kaj zveni kot nekaj pristnega (izvrstnega).

straff napet; trdno zvit; Stil: zgoščen; figurativ točen, natančen; strumen

stringato agg. pren. zgoščen, jedrnat, strnjen

succint [səksínt] pridevnik (succintly prislov)
jedrnat, zgoščen, kratek; pregnanten; lakoničen; osoren, rezek
zastarelo prepasan, spodrecan, tesno se prilegajoč (obleka)

a succint writer pisec s pregnantnim slogom

succínt -ă (-ţi, -te) adj. kratek, jedrnat, zgoščen

succinto agg.

1. obl. odprt

2. pren. kratek, jedrnat, zgoščen

sucinto jedrnat, zgoščen

sumár

I. -ă (-i, -e) adj.

1. kratek, zgoščen, sumaren, sumaričen

2. posplošen, poenostavljen

II. -e n povzetek, izvleček; vsebina

summary [sʌ́məri]

1. samostalnik
glavna vsebina, (kratek) pregled, povzetek, rezimé; kompendij

2. pridevnik (summarily prislov)
(na) kratko izražen, zgoščen, jedrnat, kratek, sumaričen
pravno skrajšan, ekspeditiven, hiter, nagel

summary account sumarično poročilo
summary jurisdiction hitra sodnost
summary justice nagla sodba
summary offence prestopek
summary procedure pravno hiter postopek

tabloid [tǽblɔid]

1. samostalnik
medicina tableta, pastila; koncentrirana doza; kolutast kolač
ilustriran časopis s skopim besedilom; bulvarski časopis, revolverski list

2. pridevnik
zgoščen, koncentriran

in tabloid form v koncentrirani obliki

telegrafico agg. (m pl. -ci)

1. brzojaven, telegrafski

2. pren. jedrnat, zgoščen:
stile telegrafico zgoščen slog

telescopic [teliskɔ́pik] pridevnik (telescopically prislov)
teleskopski; ki se more videti le s teleskopom; daljnoviden; ki se lahko vrine (eden v drugega); ki se lahko izvlači
pogovorno zgoščen, resumiran

telescopic brolly iztegljiv (zložljiv, žepni) dežnik
a telescopic view of the situation zgoščen pregled položaja

terse [tə:s] pridevnik (tersely prislov)
zgoščen, kratek in jedrnat, klen, precizen