Franja

hudíč (-a) m

1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca

kapríca (-e) f pren. capriccio, ghiribizzo, grillo; bizzarria, stramberia; pog. sfizio:
zganjati kaprice fare i capricci
kaj napraviti iz kaprice fare qcs. per capriccio
posnemati modne kaprice scimmiottare le bizzarrie della moda

kraval samostalnik
1. (hrup) ▸ lárma, patália, csetepatéMama vpraša sina: Kaj pomeni ta kraval v dnevni sobi? ▸ Az anya kérdezi a fiát: „Mi ez a csetepaté a nappaliban?”

2. (o burnem odzivu) ▸ hűhó, felhajtás, felfordulásRazlika v ceni prehrambnih artiklov ni bistvena, vsaj ne toliko, da bi morali ob tem zganjati kraval. ▸ Az élelmiszertermékek ára közötti különbség nem olyan nagy, legalábbis nem akkora, hogy amiatt ekkora hűhót kellene csapni.Prav neverjetno je, da Hrvati po tej izjavi niso zagnali hujšega kravala. ▸ Hihetetlen, hogy a horvátok nem csináltak nagyobb felhajtást e nyilatkozat után.Tako je bil pred časom velik kraval, ker optiki niso smeli (honorarno) zaposlovati zdravnikov okulistov. ▸ Nemrég nagy felhajtás volt, mert az optikusok nem alkalmazhattak (tiszteletdíjért) szemészorvosokat.
Reuterjeva novica je sprožila pravi kraval, saj se je izkazalo, da je bil papir, iz katerega je novinar leta 1849 ustanovljene agencije črpal podatke, še pod embargom. ▸ A Reuter híre nagy port kavart, mivel kiderült, hogy az a lap, amelyből az 1849-ben alapított ügynökség újságírója az információit merítette, még mindig embargó alatt áll.
Ko me prepoznajo, je cel kraval, vsi se hočejo fotografirati, vsi bi radi podpis. ▸ Amikor felismernek, egyből nagy felfordulás lesz, mindenki közös fotót és autogramot akar.

Kult, der, (-/e/s, -e) kult; einen Kult treiben zganjati kult

play² [pléi]

1. neprehodni glagol
igrati (for za)
šaliti se, zabavati se, igračkati se; začeti igrati (karte), napraviti potezo, biti na potezi (šah); poigravati se (barve, valovi, žarki itd.); streljati (top), brizgati (vodomet), sijati
tehnično imeti prostor za gibanje, imeti toleranco, premikati se (bat), biti v pogonu; biti primeren za igro (igrišče)

2. prehodni glagol
gledališče igrati, uprizoriti
šport nastopiti, igrati proti, sprejeti igralca v moštvo; uperiti (žaromet, luč, vodni curek) na koga; ustreliti (iz topa)
tehnično spraviti v pogon, upravljati (stroj), obvladati

to play along with sodelovati, v en rog trobiti s kom
to play it cagey biti previden, omahovati
figurativno to play both ends against the middle previdno, rafinirano ravnati
to play ball with s.o. pošteno postopati s kom
to play booty prevarati
figurativno to play one's cards well (badly) (ne)spretno manevrirati
to play s.o. dirt izigrati koga
to play the devil (ali deuce) with prekrižati komu račune
to play by ear igrati po posluhu
to play fair (foul) pošteno (nepošteno) ravnati
to play s.o. false izdati koga
to play the fool zganjati neumnosti
to play a fish utruditi ribo na trnku
to play fast and loose with zlorabljati koga
to play the game držati se pravil, pošteno ravnati
to play to the gallery šopiriti se pred javnostjo
to play guns on obstreljevati
to play into s.o.'s hands koristiti drugemu, pomagati komu
to play one's hand for all it is worth izrabiti vsako priliko, uveljaviti vse svoje zmožnosti
to play the knave varati
to play a good knife and fork jesti z apetitom
to play the horses staviti na konjskih dirkah
to play for love igrati za zabavo ne za denar
sleng to play it (low) on izigrati koga, zlorabiti
to play a joke (ali prank, trick) on potegniti koga za nos
to play the races staviti na konjskih dirkah
to play a part igrati vlogo, pretvarjati se
to play possum hliniti spanje
to play upon the square pošteno ravnati
to play safe previdno ravnati, ne tvegati
to play second fiddle imeti podrejen položaj
to play a good stick dobro sabljati
to play for time zavlačevati, poskušati pridobiti na času
to play truant (ali hooky) neopravičeno izostati od pouka
to play s.o. a mean trick prevarati koga
to play tricks with nagajati
to play (up)on igrati na, figurativno izrabljati koga
to play (up)on words zbijati šale, igrati se z besedami
to play with igrati se s, z; lahkomiselno ravnati s

quattro

A) agg.

1. štiri:
le quattro stagioni štirje letni časi
i quattro punti cardinali štiri strani neba
pezzo a quattro mani glasba štiriročna skladba
tetto a quattro acque gradb. štirikapna streha
avere quattro occhi šalj. nositi naočnike
chiuso fra quattro mura, pareti zaprt med štirimi stenami
gridare qcs. ai quattro venti kaj razglasiti, obesiti na veliki zvon
parlare a quattr'occhi govoriti na štiri oči

2. četrti:
vengo il quattro giugno pridem četrtega junija
oggi ne abbiamo quattro danes smo četrtega

3. ekst. malo, nekaj:
abito qui, a quattro passi stanujem tu blizu
quattro gatti pren. slabš. zelo malo ljudi
fare quattro chiacchere poklepetati
fare quattro salti malo po domače zaplesati
sudare quattro camicie pren. garati kot črna živina, pošteno se namučiti

B) m, f štiri:
le quattro štiri (ura)
tiro a quattro četverovprega
quattro con, quattro senza šport četverec s krmarjem, brez krmarja
dirne quattro a qcn. koga pošteno okregati
essere vero come due e due fanno quattro biti zanesljivo res
fare il diavolo a quattro zganjati vik in krik; narediti sceno, ostro reagirati
fare le scale a quattro ekst. hitro iti po stopnicah
farsi in quattro pren. garati kot črna živina; močno si prizadevati, potruditi se

simpulum -ī, n (indoev. kor. *sem- zaje(ma)ti; prim. umbr. seples (< *sem-lo) = lat. simpulis, lat. sentīna) zajemalka, zajemača, s katero so pri daritvah zajemali vino iz mešalnega vrča v daritveno torilo (posodico): Varr., in sacris quidem etiam inter has opes hodie non murrinis crystallinisve, sed fictilibus prolibatur simpulis Plin., in [h]odiernum diis immortalibus simpulo et catino fictili sacrificat Ap., simpulum vas parvulum non dissimile cyatho, quo vinum in sacrificiis libabatur; unde et mulieres rebus divinis deditae simpulatrices dicuntur Fest., P. F.; preg.: excitare fluctus in simpulo Ci. = velik hrup zganjati za prazen nič.

Tanz, der, (-/e/s, Tänze) ples; einen (großen) Tanz machen/aufführen figurativ zganjati velik hrup; einen Tanz haben mit jemandem figurativ zaropotati

Theater, das, (-s, -) gledališče; figurativ teater, cirkus; episches Theater epsko gledališče; Theater machen zganjati cirkus; Theater spielen pretvarjati se, zganjati teater/cirkus; am/beim Theater sein delati v gledališču; zum Theater gehen postati igralec/igralka

trúšč (-a) m baccano, fracasso, fragore, strepito; scalpore; pren. diavolio; pog. buriana; vulg. casino:
zganjati peklenski trušč fare un baccano del diavolo, un fracasso infernale, fare buriana
trušč ob sprejemu novega zakona il diavolio attorno all'approvazione della nuova legge

Wind, der, (-/e/s, -e) veter (blasen pihati); Technik Metallurgie (vpihan) zrak; Wind und Wetter figurativ vremenski vplivi; ein neuer/frischer Wind figurativ svež veter; halber Wind [Schiffahrt] Schifffahrt bočni veter; raumer Wind ugoden veter; schnell wie der Wind hiter kot veter; Wind bekommen von figurativ priti na ušesa (er hat Wind bekommen von X X mu je prišel na ušesa) ; den Wind im Rücken haben imeti veter v hrbet ( tudi figurativ ); den Wind aus den Segeln nehmen vzeti veter iz jader ( tudi figurativ ); viel Wind figurativ mnogo hrupa; viel Wind machen zganjati dosti hrupa (von zaradi) ; das ist Wind in seine Segel figurativ to je voda na njegov mlin; die Fahne nach dem Wind hängen obračati plašč po vetru; sich den Wind um die Ohren/um die Nase pfeifen lassen razgledati se po svetu; wissen, woher der Wind weht vedeti, od kod veje veter ( tudi figurativ );
an: am Wind [Schiffahrt] Schifffahrt s premčevim vetrom, proti vetru;
bei: bei Wind und Wetter v slabem vremenu; beim Wind [Schiffahrt] Schifffahrt z nasprotnim vetrom;
in: in alle Winde na vse strani neba; in den Wind reden govoriti v veter; einen Rat: in den Wind schlagen ne zmeniti se za (nasvet);
vor: vor dem Wind [Schiffahrt] Schifffahrt jadrati z vetrom, z vetrom v krmo