Franja

заготовка f

1. preskrba, nabava, pripravljanje;

2. zgornje usnje (pri čevljih)

arto m anat. sklep, člen, ud:
arti superiori zgornje okončine, roke
arti inferiori spodnje okončine, noge

claque [klak] féminin udarec s plosko roko, lahen udarec, zaušnica, klofuta

donner, recevoir une claque sur la joue dati, dobiti klofuto na lice
(familier) figure féminin, tête féminin à claques neprijeten, nevšečen, dražljiv, izzivajoč obraz
la claque (théâtre) najeti ploskači, klakerji
(populaire) en avoir sa claque (figuré) imeti dovolj, čez glavo česa; technique del obutve, ki obdaja nogo, zgornje usnje, oglav, urbas
chapeau masculin claque, claque masculin sklopljiv cilinder
donner des claques sur les fesses d'un enfant našeškati otroka po zadnjici
prendre ses cliques et ses claques pobrati šila in kopita

crijèvo s (ijek.), crévo s (ek.)
1. črevo: tanko, debelo, dvanaestopalačno, zadnje, guzno, slijepo, slepo crijevo; tašto crijevo zgornje tanko črevo, jejunum; vito crijevo spodnje tanko črevo, ileum; aktivna površina -a; njegov se govor vuče kao -a
2. cev: vatrogasno crijevo

ekstremiteta samostalnik
ponavadi v množini, anatomija (del telesa) ▸ végtag

ekstremitéta (-e) f pl. ekstremitete anat. (okončine) arti, estremità:
spodnje, zgornje ekstremitete estremità inferiori, gambe; estremità superiori, braccia

Gagule množina
Zgornje Gagule figurativno Kleinklecksdorf, Kuhdorf

hypocauston (-um) -ī, n (gr. ὑπόκαυστον) kurilnica, obokan votel prostor pod sobnim podom, v katerega je prehajala vročina iz peči (gr. ὑπόκαυσις, gl. to besedo) ter ogrevala sobo; od tod je po napeljanih ceveh prihajala v zgornje nadstropje: Vitr., Plin. iun., Stat.

kladiv|o srednji spol (-a …) der Hammer, tehnika naprava: das Hammerschlagwerk
kamnoseško kladivo das Fäustel
kuhinjsko kladivo za meso der Klopfer, das Klopfholz
tehnika -hammer (gladilno Schlichthammer, gumijasto Heringshammer, na pad Fallhammer, za klepanje Kornhammer, za uporabo v primeru nesreče Nothammer, za utopno kovanje Gesenkhammer, kovalno Vorschlaghammer, Zuschlaghammer, kovaško Schmiedehammer, ledeno Eishammer, leseno Holzhammer, nihalno Pendelhammer, oblikovalno Fassonhammer, rudarstvo odkopno Abbauhammer, pnevmatično Drucklufthammer, [Preßlufthammer] Presslufthammer, prečno Kreuzschlaghammer, železnica pregledniško Radprüfhammer, protiudarno Gegenschlaghammer, puncirno Punzenhammer, ravnalno Richthammer, ročno Handhammer, steklarsko Glaserhammer, svinčeno Bleihammer, udarno Schlaghammer, zakovno Niethammer, zidarsko Maurerhammer, zračno/ pnevmatsko Lufthammer, železno Eisenhammer, žlebilno Kehlhammer)
pri kovanju: spodnje kladivo der Unterbär
zgornje kladivo der Oberbär
prebijalno kladivo der Durchschläger, der Durchschlag
srp in kladivo Hammer und Sichel
ročaj kladiva der Hammergriff
udarec s kladivom der Hammerschlag
obdelovati s kladivom behämmern
|
šport met kladiva das Hammerwerfen, der Hammerwurf
metalec kladiva der Hammerwerfer

končína (-e) f

1. anat. estremità:
spodnje, zgornje končine estremità inferiori, piedi, gambe; estremità superiori, mani, braccia

2. estremità, parte estrema

3. zool.
grabežna končina zampa prensile (della mantide religiosa)

kril|o¹ srednji spol (-a …) letalno: tehnika, živalstvo, zoologija der Flügel (tudi figurativno); živalstvo, zoologija, figurativno der Fittich; letalstvo die Tragfläche, der Flügel, der Tragflügel; -flügel (angelsko Engelsflügel, letalstvo deltasto Deltaflügel, letalstvo eliptično Ellipsenflügel, letalstvo gibljivo Kippflügel, Schwenkflügel, letalstvo pravokotno Rechteckflügel, letalstvo puščičasto Pfeilflügel, rotorjevo Rotorflügel, sprednje Vorderflügel, srpasto Sichelflügel, stransko Seitenflügel, letalstvo trapezno Trapezflügel, zadnje Hinterflügel, zgornje Oberflügel, zakrnelo živalstvo, zoologija Stummelflügel)
obrnjen lom krila letalstvo der Knickflügel
… krila Flügel-
(tetiva die Flügeltiefe)
živalstvo, zoologija utripanje s krili das Schwirren, der Schwirrflug
zamah s krilom/krili der Flügelschlag

mare -is, n (indoev. *mori, mōri; prim. sor. besede: kelt. mor = got. marei = stvnem. marī, merī = nem. Meer = sl. morje, sor. je morda tudi skr. maryādā morsko obrežje in gr. ἀ-μάρα jarek, vodovod)

1. (obzemeljsko, svetovno, vesoljno) morje, ocean (naspr. terra, ager): Enn., Pl., Ter., L., Plin., Lucr. idr., mari N. po (na) morju, m. profundum et immensum Ci., m. vastum atque apertum C., m. placidum, m. tumidum V., m. tumultuosum, m. ventosum H., m. nostrum C. naše = Sredozemsko, m. superum Ci. Zgornje = Jadransko, m. inferum Ci. Južno = Etrursko, m. externum C. Zunanje = Atlantsko, m. angustum N. morska ožina, maris pontus V. morska globina; z apoz. Oceanus: T., Mel., Amm., proximus mare [Oceanum] C. ali z atrib. adj. Oceanum: quam mare Oceanum … circumluit T. (drugi berejo Oceanus); pesn. metaf.: mare aëris Lucr. zračno morje, morje zraka = zrak, ozračje; pesn. pren. o trdosrčnežu: e mari natus Cat., Tib. ali: te mare genuit O. ali te saevae progenuere ferae aut mare O.; preg.: fundere aquas in mare O. vodo nositi v morje = kaj nepotrebnega delati, maria montesque polliceri S. zlate gore, hribe in doline obljubiti (obljubljati); v preg. sta prišli pozneje tudi rekli: maria omnia caelo miscere V. nebo in zemljo zmešati = grozovit vihar vzbuditi, in: mare caelo confundere Iuv. nebo in zemljo zmešati = poskusiti (poskušati) vse, kar je mogoče.

2. meton.
a) morska voda: vinum mari condire Plin., Chium (sc. vinum) maris expers H. nemešano (po drugih: spačeno, ki ni videlo morja).
b) barva morja, morska barva: Plin.

Opomba: Abl. sg. -ī, pesn. včasih tudi -e: Varr. fr., Lucr., Lact., éxiguúm plenó dé mare démat aquaé O.; nenavaden gen. pl. marum Naev. ap. Prisc.

nadstropj|e [ó] srednji spol (-a …)

1. gradbeništvo, arhitektura das [Geschoß] Geschoss/Geschoß, das Stockwerk; -geschoss, der -stock (atiško Attikageschoss, zgornje Obergeschoss, Oberstock)
v drugem/tretjem nadstropju im zweiten/dritten Stock, zwei/drei Treppen hoch
v višjem nadstropju hochgelegen

2. gradbeništvo, arhitektura (etaža) die Etage
gosposko nadstropje die Beletage

3. v garažnih hišah, parkirnih prostorih: das Deck, Parkdeck
zgornje nadstropje das Oberdeck

4.
gradbeništvo, arhitektura svetlobno nadstropje der Lichtgaden, die Obergadenwand
odkapnik med dvema nadstropjema das Gurtgesims

okončína extrémité ženski spol

spodnje in zgornje okončine les extrémités ženski spol množine inférieures et supérieures

pendeō -ēre, pependī (intr. k pendō)

1. viseti na, ob čem, s česa: Enn., Varr., Mart., Sen. rh. idr.; abs:. pendentes lychni Lucr.; z abl.: pendebit fistula pinu V. na smreki, s smreke, p. tigno O., collo Pr.; s praep.: sagittae pendent ab umero Ci., p. mālo ab alto V., ex arbore Ci., ex umero O., de viri collo O.; pa tudi: in cervice O., Pr., in arbore Ci., in aëre O., in aëris spatio Lucr., ut bos in latus pendere videatur Col., p. per dorsum a vertice V., per pedes Ter., pendent poma sub arboribus Pr., pendentia serta super ramos O.; occ.: pendent lacerti Plin. iun., fluidos pendere lacertos O., pendentes genae Iuv. omahlo (ohlapno) viseča, chlamys pendet O. se spušča navzdol, plava, nubila pendentia O. nizko viseči, pendentia pumice (iz plovca, votliča) tecta V. (prim.: antrum scopulis pendentibus V.), venalem pendere javno na prodaj razobešen (nabit) biti: Claudius (= Klavdijeva posestva) pependit venalis Suet.; (o sužnjih, ki so jih obešali na zgornje podboje, kadar so jih za kazen tepli) viseti, obešen biti: pendentem aliquem ferire Pl., pendentem plecti Ter. ali verberibus caedi Pl., tu iam pendebis Ter. prideš na zgornji podboj = boš tepen; splošno o ljudeh: cur aliquis e trabe pependit O. se je obesil, quaerit altos, unde pendeat, ramos Mart. kamor bi se obesil; (o stvareh) tehtati: Ulp. (Dig.), offula cum duabus costis, quae penderet III et XX pondo Varr., cyathus pendet drachmas X, mna, quam nostri minam vocant, pendet drachmas Atticas centum Plin.

2.
a) viseti na kom (čem), ob kom (čem): O., Lucr., Sil., Val. Fl. idr., coniunx pendet narrantis ab ore viri V. pazljivo posluša moža, ki pripoveduje, attentus et pendens Plin. iun. zelo pozoren, p. vultu Q. z uprtimi očmi gledati, omnia sunt hominum tenui pendentia filo O., filo pendebit Etruria tota Enn. fr., p. in limine V. ali circa montem Fl. tičati, bivati, muditi se, circum oscula pendent nati V. obešajo se na poljubljajočega jih očeta.
b) zasta(ja)ti, (ob)mirovati, odložiti (odlagati) se: Dig., opera interrupta pendent V. ležijo (ostajajo, so) nedovršena.
c) viseti na čem, ob čem = odvisen biti od koga, česa, opreti (opirati) se na koga, kaj, stati na čem, vdan biti komu, ravnati se po kom: Lucan., Val. Max. idr., ex unius tuā vitam pendere omnium Ci., spes opesque ex patre pendent S., ex una pendebat origine bellum O. je izhajala, prim.: cum eius origo paterne ex Numā Pompilio penderet Eutr., de tuis pendentia Dardana fatis Sil., fama pendet in tabellis Ci., p. rebus levissimis Ci., spe L., hinc omnis pendet Lucilius H., de te pendens amicus H. tebi vdan, tuorum, qui ex te pendunt Ci., ex te tota pendebat Cat.

3. (v zraku) viseti, (po zraku) plavati (gibati se, premikati se, potovati, zibati se), lebdeti: Enn. ap. Ci., Lucr. idr., dum nubila pendent V., tellus pendet in aëre O., ensis super cervice pendet H., olor niveis pendebat in aëre pennis O., p. per aërias auras O., avis multa pependit Mart., pendent de rupe capellae V., naves pendentes et instabiles Cu. brez oporišča, brez opore, illisa prora pependit V. je visel v zraku, molel v zrak, (sc. navis) pendet dorso iniquo V. je obtičala, vestigia pendent Stat. visijo v zraku = so lahke, nec opertum (sc. litus) pendeat algā O. in se ne nagiba k udrtju, proni pendent in verbera V. se sklonijo (so sklonjeni) naprej za udarce; pren.: quidquid excessit modum, pendet instabili loco Sen. tr., pendentem (pasti hotečega) amicum corruere patitur Ci.

4. metaf.
a) neodločen biti, dvomiti, biti v dvomih, omahovati, ne moči se odločiti, pomišljati se, imeti pomisleke: nolo plebem spe et exspectatione pendere Ci., ne diutius pendeas, palmam tulit Ci., animus tibi pendet Ter., animi pendentes Cu., animis spe et metu pendentibus L. omahovati med upom in strahom, p. animi (loc., v duhu) Pl., Ter., Ci., L. (redkeje p. animo Ci. ap. Non.); o več osebah pl.: L., exspectando pendemus animis Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quam diu futurum hoc sit, non nimis pendeo Sen. ph.
b) (o stvareh) v negotovosti biti, negotov biti: pendet belli fortuna O.; poseb. v jur. lat.: actio negotiorum pendet, Icti., mutui datio interdum pendet Icti. ali pendenti esse an … (donec … , quam diu … ) Icti., tako tudi: aliquid in pendenti habere Icti. kdo je še neodločen; o pravdah = viseti, še teči, še trajati, biti še nedognan, biti še neodločen: iudicio (lite, causā) pendente Icti.; od tod meton.: reus (causa rei) pendet Suet., ad senatum remissus diu pependit Plin. iun.

piščalj|e srednji spol (-a …) glasba pri orglah: ➞ → piščal, das Werk, Flötenwerk, Pfeifenwerk (glavno Hauptwerk, pedalne Pedalwerk, srednje Brustwerk, zgornje Oberwerk, z naraščajočo glasnotjo das Schwellwerk)

region [rí:džən] samostalnik
pokrajina, regija; predel; okrožje, okoliš, rajon
figurativno področje, sfera, območje
anatomija stran, del, mesto, predel telesa

in the region of na področju; okoli
the costs are in the region of 50 pounds stroški znašajo okoli 50 funtov
lower regions spodnje plasti, sloji, figurativno pekel
upper regions zgornje plasti, sloji, figurativno nebo
the region beyond grave onstranstvo

stegn|o [ê] srednji spol (-a …) anatomija der Schenkel, Oberschenkel; mesarsko: der Schlegel, das Keulenstück, die Keule, der Hinterschinken
kosi mesa: zgornje stegno die Oberschale
zunanje stegno das Schwanzstück

suprā, sinkop. abl. sg. f superā sc. parte (superus)

I. adv.

1. krajevno zgoraj, gori, (po)vrh(u): oleum supra siet Ca., qui omnia haec, quae supra et subter, unum esse … dixerunt Ci., magnoque numero iumentorum in flumine supra atque infra constituto C., torvus Draco serpit subter supraque revolvens sese Ci. poet., mare, quod supra (Zgornje = Jadransko), teneant quodque adluit infra (Spodnje = Tirensko (Etrur(ij)sko)) V., variae circumque supraque volucres volabant V., stupet inscia supra inpubesque manus V. čez nagnjena, ipse … toto vertice supra est V. jih presega, je višji, ut … corpora vidit victoremque supra hostem O. nad njimi, supra, non infra est deus Lact.; pesn. v popolni obl.: Prisc., supera calamos unco percurrere labro Lucr.; komp. superius bolj zgoraj, navzgor: alia superius rapiuntur Sen. ph.

2. časovno zgoraj, gori = prej, večinoma takrat, kadar se besedilo nanaša nazaj oz. se sklicuje na kaj „zgoraj, gori“, torej prej omenjenega: Gell., Cael., Vop. idr., quae supra scripta est Ca., ille, quem supra deformavi, ut ali quae supra dixi Ci., quae supra scripsi Ci. ep., ut supra scripsi Plin. iun., uti supra demonstravimus C., de quo (sc. filio) commemoravi supra N., ut ostendimus supra N., id quod iam supra tibi saepe ostendimus ante Lucr.; occ. iz prejšnjega časa (iz prejšnjih časov), iz prejšnjega obdobja, iz preteklega časa (obdobja), nazaj v preteklost: (sc. pauca) supra repetere S. poseči (malo) nazaj, de Petronio pauca supra repetenda sunt T.; komp. superius bolj zgoraj = (malo) prej: ut supra demonstravimus Auct. b. Hisp., dixi supra Ph.

3. (o meri) čez, več: Ter. idr., supra adiecit Aeschrio Ci. je ponudil več (pri dražbi), dialogos confeci … ita accurate, ut nihil possit supra (sc. fieri) Ci. ep., ut supra nihil posset addi N., mercaris agrum, fortasse trecentis aut etiam supra nummorum milibus emptum H., nihil supra deos lacesso H., centesimus tibi vel supra premitur annus Sen. ph.; supra s quam več kot, bolj kot: Q., Amm., Aur. idr., saepe (sc. rem) supra feret quam fieri potest Ci. bo več kot mogoče povečal, corpus patiens inediae … , supra quam cuiquam credibile est S., nisi tamen intellego illum supra quam ego sum petere S. da stremi više; nam. supra quam tudi supra quod: Dig. —

II. praep. z acc., pesn. pogosto zapostavljena svojemu sklonu

1. krajevno
a) pri glag. mirovanja in stanja nad kom ali čim, na čem (naspr. infra, subter): qui supra nos habitat Pl., supra Maeotis paludes nemo est, qui … Enn. ap. Ci., supra aliquem accumbere (sc. pri mizi; gl. accumbō) Ci., ubi … supra subterque terram per dies quindecim pugnatum est L., olli caeruleus supra caput adstitit imber V., Nereides supra delphinos et cete aut hippocampos sedentes Plin.; kot geogr. t.t. nad čim = za čim, on(o)stran česa: ad eum exercitum, qui supra Suessulam Nolae praesideret, missus L., quae gens iacet supra Ciliciam N., penitus in Thraciam se supra Propontidem abdidit N., Syene est supra Alexandriam Plin.; pren. supra caput esse na glavi biti, nad glavo viseti komu, na grbi imeti koga: ecce supra caput homo levis Ci. ep., dux hostium cum exercitu supra caput est S., cum hostes supra caput sint L.; metaf.: est omnia quando iste animus supra (veži: quando iste animus supra omnia est) V. ker tvoj pogum vse presega; (o službi, nadzorstvu) nad čim: quos supra somnum habebat Cu. za čuvanje (varovanje) nočnega miru, qui supra bibliothecam fuerunt Vitr. varuhi knjižnice, supra rationes esse positum Ps.-Q. (Decl.) biti računovodja.
b) pri glag. premikanja tja čez, tja na kaj (v sl. včasih nad čim): nec tamen exissent umquam supra terram Ci., una pars classis supra Ephesum navigabat Ci. na ono stran, supra se duas legiones … collocavit C., supraque eum locum duo tigna transversa iniecerunt C., fera … saltu supra venabula fertur V., ille supra segetes aut mersae culmina villae navigat O., tignumque supra turba petulans insilit Ph.; pren.: supra homines, supra ire deos pietate V. prekašati, attoli supra ceteros mortales Plin.

2. časovno čez, več kot … (nazaj): res est … inmensi operis, ut quae supra septingentesimum annum repetatur L.; occ.
a) pred čim: paulo supra hanc memoriam C. pred to (našo) dobo, pred tem (našim) časom.
b) med čim: haec … dixit supra (v novejših izdajah super) cenam Cu.

3. (o meri) čez, nad kaj, več kot: supra novem milia hominum L., caesa eo die supra milia viginti L., tres (sc. cyathos) prohibet supra tangere Gratia H., supra duos menses Col., supra geminos fetus Plin.; pren.: haec commemoratio vereor ne supra hominis fortunam esse videatur Ci., ratio … , quae supra hominem putanda est deoque tribuenda Ci., potentia, quae supra leges esse velit Ci. ep. ki hoče veljati več kot zakoni, animadvortit supra gratiam atque pecuniam suam invidiam facti esse S. da presega, quibus rebus supra bonum aut honestum perculsus S. bolj, kot je bilo prav ali spodobno, supra Coclites Muciosque id facinus esse L. da … prekaša dejanja, kakršno je Koklitovo (= Horacija Koklita) in Mucijevo (= Gaja Mucija Scevole), supra modum L., V., Col. čez mero, prekomerno, supra vires H. čez moč, preko (svojih) moči, izven moči, izven (preko) zmožnosti, supra morem densa V. nenavadno, humanam supra formam Ph. nad človeško velikost, supra humanam fidem Plin., supra summum Q.; preg.: supra plantam evagatus Amm. = čevljar ostani pri kopitu (prim.: „Le čevlje sodi naj kopitar (Kopitar)!“ Prešeren); occ. (redko) razen, poleg: supra belli Latini metum id quoque accesserat, quod … L., de floribus supra dictos scripsit Theophrastus Plin.

tȁšt -a -o
1. tešč: tašt želudac, stomak
2. prazen, puhel: tašt klas
3. necimern: -a slava, misao
4. ničev, ničen: ali je -a svaka nada
5. tašto crijevo anat. zgornje tanko črevo, jejunum