Franja

planetary [plǽnitəri] pridevnik
astronomija planeten; svetoven, zemeljski
figurativno nestalen, blodeč

sublunary [sʌ́blunəri] pridevnik
sublunaren
figurativno zemeljski, (po)sveten

subsolaire [süpsɔlɛr] adjectif podsončen; zemeljski

subsolar [sʌbsóulə] pridevnik
(ki je) pod soncem, podsončen; zemeljski
geografija tropski

tellurian² [teljúəriən]

1. pridevnik
zemeljski; ki se nanaša na Zemljo

2. samostalnik
prebivalec Zemlje, Zemljan

tellurico agg. (m pl. -ci)

1. zemeljski, teluričen

2. kem. telurjev:
acido tellurico telurjeva kislina

tellurien, ne [tɛlürjɛ̃, ɛn] adjectif zemeljski

tellurique [tɛlürik] adjectif telurijski, zemeljski

secousse féminin tellurique zemeljski (potresni) sunek, potres
eaux telluriques podzemeljske vode

tellurisch Geologie teluričen, zemeljski

tellūster -tris -tre (tellūs) na zemlji se nahajajoč, (po)zemeljski: nonnulli tellustres silvicolaeque M.

temporal¹ [témpərəl]

1. pridevnik (temporally prislov)
časoven, časen, začasen; zemeljski, (po)sveten
cerkev laičen, necerkven, sekularen
slovnica časoven, temporalen

temporal affairs posvetne, laične zadeve
temporal peers začasni peri kraljevine
temporal power zgodovina posvetna oblast
temporal clause slovnica časovni odvisnik

2. samostalnik
kar je (po)svetno

temporel, le [tɑ̃pɔrɛl] adjectif, religion sveten, zemeljski, minljiv; grammaire časen, časoven; masculin svetna oblast

biens masculin pluriel temporels svetne dobrine
l'existence temporelle de l'homme minljivo človekovo življenje
proposition subordonnée temporelle časovni odvisni stavek

teréstru -ă (-ştri, -stre) adj.

1. zemeljski

2. kopenski

3. tuzemski

terragnolo agg.

1. prizemen, pritlehen

2. zemeljski, živeč v zemlji

terrancan [təréiniən] pridevnik
pripadajoč zemlji, zemeljski

terrenal zemeljski, sveten, minljiv

terrene [terí:n]

1. pridevnik
zemeljski; (po)sveten

2. samostalnik
zemlja, tla, zemeljska površina

terreno¹

A) agg.

1. zemeljski; posveten:
beni terreni zemeljske dobrine

2. pritličen:
piano terreno pritličje

B) m pritličje

terreno zemeljski, sveten

terreno m zemlja, teren, zemljišče; pokrajina; plast, formacija; področje
terreno montañoso gorata pokrajina
terreno pantanoso močvirnat svet
en este terreno (fig) v tem pogledu (področju)
descubrir terreno raziskovati teren
ganar terreno napredovati
minar el terreno (a) komu tla spodkopati
reconocer el terreno rekognoscirati teren
sé el terreno que piso (fig) se (že) spoznam tu

terrēnus 3 (terra)

1. iz zemlje zgrajen (sestavljen, narejen, izdelan, obstoječ), zêmeljski, zêmeljn, iz prsti zgrajen (sestavljen, narejen, izdelan, obstoječ), prstén: V., Col., Q., Suet. idr., tumulus C., collis L., colles Plin. iun., campus L. z dobro prstjo, fornax O. glinasta, vasa Plin. glinaste, lončene, corpora nostra terreno principiorum genere confecta Ci., terrenis principiorum satietatibus abundans Vitr. obilujoč s prstenimi snovmi, z obilo prstenimi snovmi; subst. terrēnum -ī, n
a) zemeljska snov, zemlja, zemljina, starejše zemljevina (naspr. aër, humor, ignis): Vitr., Lact.
b) zemlja, njiva, polje: quidquid herbidi terreni extra murum erat L., genera terreni Col., caementis occupes terrenum omne tuis et mare publicum H., sepia in terreno parit Plin., quā terrena erant L. kjer je bila zemlja (ne skalovje).

2.
a) na zemlji ali v zemlji živeč (bivajoč, obstoječ, se vršeč), zêmeljski, zêmeljn, zémski: hiatus O., contagio Ci., numina O. podzemeljska, umores N. zemeljska vlažnost, bestiae Ci. na suhem (kopnem, zemlji) živeče, zemeljske (kopenske) živali, iter Plin. ali peregrinatio Cael. po suhem, po kopnem, opera Vitr. podzemeljska dela, molles Amm. zemeljska masa, pabulum Col. podzemeljska hrana (reja) (= kar si svinje izrivajo iz zemlje, npr. mrčes).
b) (po)zemeljski, (po)zemski, tuzemski, (po)sveten (naspr. caelestis): Cypr. idr., Pegasus terrenum (smrten) equitem gravatus H., opes nostrae Aug., terrena ac fragilia haec bona Lact.; subst. α) terrēnī -ōrum, m zemljani: Aug. β) terrēna -ōrum, n αα) (po)svetne stvari: Gell. αβ) na suhem živeče živali, kopenske ((po)zemeljske) živali: Q.