Franja

зазеленить zeleno pobarvati, umazati (z zeleno barvo, s travo)

зеленеется zeleneti se, zeleno se svetiti

зеленить zeleno barvati

хаки umazano zeleno rjavo barvan; n (neskl.) tkanina take barve

aithales -is, n (gr. ἀειϑαλές „vedno zeleno“) rastl. netresk: Ap. h.

amictus -ūs, m (amicīre)

1. zagrinjanje, zakrivanje: mihi amictui est Scythicum tegimen Ci. služi za ogrinjalo, indutui et amictui... sacerdotibus... usurpatur Ap.; occ. način ogrinjanja in nošnje kakega oblačila, nabranost, nabor gub (posebno na govornikovi togi), zgib, noša: nihil est facilius quam amictum imitari alicuius aut statum aut motum Ci., am. angustus, neglegentior Q.; na kipih: statuam esse eiusdem status, amictus, anulus, imago ipsa declarat Ci. ep.

2. met. vrhnje oblačilo, ogrinjalo, halja, plašč: croceo velatus amictu O., duplicem ex humeris reiecit amictum V. plašč iz dvojnega blaga, purpureus am. H., Tyrii amictūs O. škrlatni plašči, lineus T. ali sacer am. Val. Fl. = daritvena halja (svečenikov), Graeci amictūs (= χλαῖναι pri javnih igrah) T.; preg. (po gr. pregovoru): quem mater amictum dedit, sollicite custodire Q. = skrbno držati (ne odvaditi) se tistega, česar se je človek v mladih letih navadil; pesn. tudi tančična oglavna poveza (vitta), ki so jo rabili pri molitvah, nekaka tančica ali koprena: capita ante aras Phrygio velamur amictu V., purpureo velare comas amictu V., caput glauco contexit amictu (nympha) V.

3. pren. odevalo, pokrivalo, zastor: nebulae amictus V. ali nebularum amictus Stat. meglen zastor, caeli mutemus amictum Lucr. zrak, ki nas obdaja, curvi vomere dentis iam... scindite amictūs Col. poet. zeleno odejo zemlje, terras caeco nox condit amictu Sil.; pren.: amictu periurii fugiendi Amm. pod pretvezo.

Appius -iī, m Apij, in Appia -ae, f Apija, predimek, poseb. članov Klavdijevega rodu (gl. Claudius): Forum Appiī Apijev trg, trg ob Apijevi cesti v Laciju: Ci. ep. — Od tod

1. adj.
a) Appius 3 Apijev, apijski. Poseb.: via Appia Ci., L., tudi Appiae limes L. in (pesn.) via Appi H. ali samo Appia Ci. ep., L., H., O. idr. Apijeva cesta, vélika (vojaška) cesta, ki jo je l. 312 speljal cenzor Apij Klavdij Slepi od Kapenskih vrat (porta Capēna) v Rimu naravnost do Teracine in od tod do Kapue (Capua); v času ces. Trajana so jo podaljšali do Brundizija; aqua Appia Front. Apijev vodovod, ki ga je napravil isti cenzor Apij (prim. L. IX, 29).
b) Appiānus 3 Apijev, apijski: libido L. decemvira Apija Klavdija, māla Plin.; subst. Appiānum -i, n Apijevo zelenilo, zeleno barvilo slabe vrste: Plin.

2. subst.
a) Appias -adis, f Apijevka, apijska boginja, α) kip Nimfe pri vodometu Apijevega vodovoda na Julijevem trgu (forum Iulii): O.; pl. Appiadēs deae kipi Nimf pri Venerinem svetišču nedaleč od omenjenega vodometa: O., Plin. β) vzdevek, ki ga je Minervi nadel Ciceron, ko se je laskal Apiju Klavdiju Lepemu: Ci. ep.
b) Appietās -ātis, f „apijevstvo“ = staro plemstvo Apijeve rodbine, besedo je ustvaril Ciceron, ko se je laskal Apiju: Ci. ep.

atmosfera samostalnik
1. (plast nebesnega telesa) ▸ légkör, atmoszféraKomet zaradi svoje majhne gostote ne bi tako globoko prodrl v zemeljsko atmosfero. ▸ Alacsony sűrűsége miatt az üstökös nem tudna olyan mélyen behatolni a Föld légkörébe.
NASA je dala zeleno luč za razvoj sonde, ki bo krožila okoli Marsa in zbirala podatke o Marsovi atmosferi. ▸ A NASA zöld utat adott egy szonda kifejlesztésének, amely a Mars körül fog keringeni és adatokat gyűjt a Mars légköréről.

2. (vzdušje) ▸ légkör, hangulat, atmoszféraVšeč mi je delovna atmosfera v klubu, tudi pogoji dela so zadovoljivi. ▸ Tetszik a klubban uralkodó munkalégkör, és a munkafeltételek is megfelelőek.
Pričakujem dobro tekmo, veliko gledalcev in dobro atmosfero. ▸ Jó mérkőzésre, sok nézőre és jó hangulatra számítok.
Atmosfera v gostilni je bila izjemno prijetna in domača. ▸ A vendéglőben rendkívül kellemes és otthonos volt a hangulat.

3. fizika (enota za zračni tlak) ▸ atmoszféra, (atm)Curki vode prihajajo iz vrtalne glave pod tlakom 800 atmosfer. ▸ A vízsugár 800 atmoszféra nyomással lövellt ki a fúrófejből.

4. (o nadzorovanem prostoru) ▸ atmoszféraZaradi nadzorovane atmosfere v hladilnih komorah lahko jabolka brez težav skladiščijo tudi do 300 dni. ▸ A hűtőkamrákban lévő ellenőrzött atmoszférának köszönhetően az alma akár 300 napig is tárolható minden nehézség nélkül.

blé [ble] masculin žito; pšenica; žitno polje; populaire denar

blé en herbe zeleno žito
blé noir, blé sarrasin ajda
blé de Turquie, d'Espagne, d'Inde turščica, koruza
petits blés ječmen in oves
blé égrugé zdrob
blé de semence semensko žito
commerce masculin du blé trgovina z žitom
halle féminin aux blés žitna tržnica
récolte féminin du blé žitna žetev
semailles féminin pluriel du blé žitna setev
battre, moudre, semer, vanner le blé mlatiti, mleti, sejati, vejati žito
manger son blé en herbe (figuré) vnaprej svoj denar, svoje dohodke potrošiti
être pris comme dans un blé biti v pasti, v zanki

cast² [ka:st] samostalnik
met, metanje; litje, odlitek; vrsta, oblika; zasedba (vlog); tveganje; štetje; vzorec; izraz (obraza); prelivanje barv, odtenek; trnek z vabo

men of our cast ljudje naše vrste
to have a cast in one's eye škiliti
cast of fortune slučaj, naključje
it has a green cast vleče na zeleno

cerner [sɛrne] verbe transitif obkrožati; obkoliti, blokirati; napraviti obroč (quelque chose okrog česa)

des montagnes cernent notre ville gore obkrožajo naše mesto
cerner une ville fortifiée obkoliti utrjeno mesto
cerner les noix presekati orehe, da dobimo še zeleno lupino

charolado naleščen, lakiran

charolado de verde zeleno lakiran

convellō -ere -vellī (-vulsī Sen. ph.) -vulsum (-volsum)

1. izruti (izruvati), izdreti (izdirati), podreti (podirati), odtrgati, iztrgati, raztrgati, strgati, potrgati s česa, porušiti, razvaliti: Ca., Lucr., Lucan., Stat., caudam equi Val. Max., claustra ianuae, carceris Val. Max., convulsis repagulis Ci., tu gradus Castoris convellisti Ci., c. pedem mensae O., nullam partem munitionum convellere posse Hirt., c. alterius (arboris) lentum vimen V., non hiemes illam (aesculam), non flabra neque imbres convellunt V., ne torrens fundamenta (villae) convellat Col., c. spolia hostium affixa templis Val. Max.; redk. z živimi obj.: teneros convellere fetus O. iz telesa iztrgati, splaviti (splavljati), convulsi laniatique centuriones T. S čim? z abl. instrumenti: vectibus infima saxa turris C., glebam vomere Cat., arboris fetus duro ferro V. odrezati, radices aratro, sarculo Plin., dapes avido c. dente O. razmle(va)ti; v pass.: convolsum remis rostrisque tridentibus aequor V. razrvano, septem (naves) convulsae undis Euroque V. razbite, razpokane, Iuppiter (Jupitrov kip) nullis convellitur procellis Plin. Od kod? s samim abl.: c. suā robora terrā O., turrim altis sedibus V., Roma prope convulsa sedibus suis Ci., mihi domus ipsa nutare convulsaque suis sedibus ruitura supra videtur Plin. iun.; s praep.: Herculem ex suis sedibus Ci., simulacrum Cereris e sacrario Ci., viridem ab humo silvam V. zeleno grmovje iz prsti izruvati, ab terra funem V. odvezati; pren.: aliquem ex suis paene hortulis convellere deducereque in Academiam Ci.; occ.
a) voj. c. signum, aquilam Val. Max. ali (nav.) signa Ci., L., Val. Max., Suet. ali vexilla T. vojaško znamenje, orla, vojaška znamenja, zastave iz zemlje izdreti (izdirati) = dvigniti (dvigati), odpraviti (odpravljati) se (na pot), odriniti.
b) ude raztegniti (raztegovati) α) pri padcu kak ud (člen) izpahniti si, izviniti si: artūs Lucr., armos Col. Od tod subst. pt. pf. convulsī -ōrum, m ki so si kak ud izpahnili (izvinili): Plin.; convulsa -ōrum, n izpahi, izvini: Plin. β) na natezalnici izviniti, izpahniti (izpahovati), nategniti (nategovati): omnia (membra) laniata, omnes partes convulsae sunt Sen. rh., convolsis laceratisque membris Sen. Rh.
c) convellī od krča držan biti, krč drži (trga, zvija) koga, kaj, komu kaj: convulso latere Suet., fauces convulsae Q. krču podvrženo.
č) besede nategniti (nategovati): verba Sen. ph.

2. pren. tako rekoč iz stikov iztrgati, koga ali kaj z njegove poti (iz njegovega tira) spraviti (spravljati), od tod stres(a)ti, pretres(a)ti, spodkopa(va)ti, omaj(ev)ati, razmajati, razdrmati, pogubiti (pogubljati), upropastiti, zatreti (zatirati), uničiti (uničevati): desine molle … verbis convellere pectus O. pretresati (trgati) mi čuteče srce, c. acta Dolabellae, statum civitatis Ci., cuncta auxilia rei publicae labefactare convellereque Ci., si eam opinionem ratio convellet Ci., c. Caesaris gratiam Hirt., vires aegri Cels., priscae consuetudinis auctoritatem Val. Max., fidem legionum, castrorum decus (čast) T. Od kod? z de: quae (epistulae) me convellerunt de pristino statu Ci. ep. so me spravila iz … V pass.: quo iudicio convolsam penitus scimus esse rem publicam Ci., caede Messalinae convulsa principis domus T., domus eorum convulsa T. spodmaknjena, discordiā nepotes suos convelli T. da se umaknejo … z mirne poti složnosti, cum Tiberius … vi dominationis convulsus … sit T. s svoje poti spravljen.

črnílo (-a) n

1. inchiostro:
plavo, rdeče, zeleno črnilo inchiostro blu, rosso, verde
tiskarsko črnilo inchiostro da stampa
pren. o čem preliti dosti črnila versare fiumi d'inchiostro su qcs.

2. (črno barvilo) nero

dare^*

A) v. tr. (pres. dò)

1. dati, dajati:
dare qcs. in regalo kaj podariti

2. izročiti, izročati; zaupati; naročiti, naročati:
dare qcs. in custodia a qcn. izročiti komu kaj v varstvo
dare un incarico zaupati funkcijo
darsi delle arie bahati se, delati se važnega
dare luogo a qcs. povzročiti kaj
dare carta bianca a qcn. pren. dati komu proste roke

3. pripisati, podeliti, podeljevati, dodeliti, dodeljevati; priskrbeti:
dare eccessiva importanza (a) pripisovati preveliko važnost
dare un posto (a) priskrbeti delovno mesto

4. izdati; obsoditi, obsojati:
dare un ordine izdati ukaz
dare due anni di carcere obsoditi na dve leti zapora

5. (somministrare, prescrivere) dajati, predpisati:
dare l'estrema unzione relig. dati poslednje olje
dare una medicina predpisati zdravilo

6. posvetiti, posvečati:
dare tutto se stesso agli studi ves se posvetiti študiju

7. dati; roditi, rojevati; povzročiti, povzročati:
dare frutti roditi
dare un forte calore izžarevati močno toploto
dare il vomito povzročiti bruhanje
dare un suono stridulo predirno krikniti

8. sporočiti, sporočati:
dare una buona, una cattiva notizia sporočiti dobro, slabo novico

9. prirediti, prirejati:
dare una festa prirediti zabavo
dare un concerto prirediti koncert

10. voščiti:
dare il benvenuto izreči dobrodošlico
dare il buon anno voščiti srečno novo leto

11.
dare a qcn. del cretino, della bestia koga ozmerjati z bedakom, z butcem

12.
dare consigli (consigliare) svetovati
dare occasione omogočiti
dare un grido zakričati
dare la vernice pobarvati
dare animo, coraggio ohrabriti
dare fuoco zažgati
dare il lucido pološčiti
dare grazia a (po)lepšati
dare un castigo kaznovati
dare la vita roditi
dare inizio začeti
dare fondo zasidrati se
darsi pace vdati se

13.
dare a frutto posojati na obresti
dare un lavoro a cottimo dati v delo na akord
dare a intendere, a bere natvesti kaj
dare qcs. da mangiare, da bere dati kaj jesti, piti
dare in moglie dati za ženo
dare in dono podariti
dare per scontato, per certo predvideti kaj, imeti kot gotovo

B) v. intr.

1.
dare del tu, del lei a qcn. tikati, vikati

2. gledati; vleči (na):
la finestra dà sulla piazza okno gleda na trg
un colore che dà nel verde barva, ki vleče na zeleno

3. zadeti (ob), zaleteti se (v):
dare nel muro zadeti ob zid

4. bruhniti:
dare in pianto bruhniti v jok

5.
dare nel segno pren. zadeti v črno
dare alla testa stopiti, zlesti v glavo
dare di testa znoreti
dare ai nervi, sui nervi iti na živce
dare nell'occhio bosti v oči
dare contro qcn. koga napasti, komu oporekati

C) ➞ darsi v. rifl. (pres. mi dò)

1. posvetiti, posvečati se:
darsi allo sport posvetiti se športu
darsi d'attorno rovariti
darsi al gioco vdajati se igralski strasti
darsi a Dio posvetiti se Bogu, zaobljubiti se
darsi prigioniero vdati se
darsi per vinto vdati se (tudi pren.);
darsi alla macchia skriti se, zabrisati vsako sled za sabo; iti v ilegalo

2. začeti, začenjati:
darsi a correre steči, začeti teči

Č) v. intr. impers. zgoditi se:
può darsi morda, morebiti

D) m ekon. debet:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro

dati¹ (dam) dajati

1. geben (tudi : ➞ → intervju, košarico, napitnino, na pot, na zapisnik, pes glas, priložnost, zeleno luč …); -geben (dol hinuntergeben/heruntergeben, gor hinaufgeben, naprej/komu drugemu weitergeben, nazaj zurückgeben, naknadno nachgeben, proč weggeben, skupaj zusammengeben, vnaprej vorgeben; zraven dazugeben)
dati od sebe von sich geben (tudi figurativno)
matematika rezultat: ergeben
dati roko die Hand geben/reichen

2. kot dar: stiften, spenden

3. zdravila: verabreichen, verabfolgen, darreichen

4. licenco, dovoljenje, nalog: erteilen; nagrado, štipendijo: vergeben

5. (obroditi) pridelek, rezultat: bringen; (prinesti) dobiček: abwerfen, zajetno vsoto: erbringen

6. (deti/spraviti) -tun (gor hinauftun, noter hineintun, stran wegtun/forttun, ven hinaustun/heraustun); (podržati) halten (zraven danebenhalten); (postaviti) stellen (na razpolago zur Verfügung stellen, na hladno kühlstellen/[kaltstellen] kalt stellen, figurativno ➞ → hladno, na toplo warmstellen); (položiti) legen (na legen auf/auflegen, nazaj zurücklegen … ➞ → karte na mizo, roko v ogenj, čez kolena)
dati na vrvico/verigo an die Leine/Kette legen
(vtakniti) stecken
dati v stecken in
dati v žep v svoj: einstecken, komu drugemu zustecken
|
dati brco (jemandem) einen Fußtritt versetzen

7. se prevaja z glagolom
dati dopust beurlauben
dati injekcijo einspritzen
dati kontro kontrieren
dati napotke unterweisen
dati navodila anweisen
dati potrdilo za (etwas) bescheinigen
dati pravico do berechtigen (zu)
dati priznanje würdigen

8.
dati v/na bolniško, dati v bolniški stalež krankschreiben

9.
dati na koga/kaj (ceniti) halten auf (veliko große Stücke/viel, ne veliko nicht viel, malo wenig, nič ne nichts)

10.
daj/ dajva/dajmo [laß] lass uns/[laßt] lasst uns (z nedoločnikom : dajva kupiti [laß] lass uns kaufen; z velelnikom : dajmo, zberimo denar [laßt] lasst uns Geld sammeln; z da stavkom : daj, da bova/ ostaneva prijatelja [laß] lass uns Freunde sein/bleiben)
|
beseda je dala besedo ein Wort gab das andere
| ➞ → Bog, ➞ → bog, ➞ → dušek, ➞ → gol, ➞ → hladno, ➞ → kar se da/karseda, ➞ → karte, ➞ → koleno, ➞ → lekcija, ➞ → mir, ➞ → napitnina, ➞ → napotek, ➞ → navodilo, ➞ → pečat, ➞ → pobuda, ➞ → pot, ➞ → prav, ➞ → prednost, ➞ → priložnost, ➞ → roka, ➞ → stran, ➞ → šah, ➞ → vajeti, ➞ → zelena luč, ➞ → znak za alarm …

Farbstich, der, popačenje barve; einen (roten/grünen) Farbstich haben vleči na (rdeče/zeleno)

fluorescirati glagol
(oddajati svetlobo) ▸ fluoreszkálIntenzivno fluorescira, saj zažari zeleno ali modro, če ga osvetlimo z ultravijolično svetlobo. ▸ Intenzíven fluoreszkál, ultraibolya fénnyel megvilágítva zöld vagy kék színben izzik fel.

frūmentātiō -ōnis, f (frūmentārī)

1. kot voj. t. t.: nabavljanje žita, preskrbovanje z žitom, dovažanje žita: Suet., confectā frumentatione C., frumentationibus pabulationibusque Romanos prohibere C. ovirati Rimljane pri preskrbovanju z žitom in zeleno krmo, ovirati jim nabavljanje žita in zelene krme, omnīs nostras pabulationes frumentationesque observabat C.

2. razdeljevanje žita, hrane: Suet., (August. 40, 42), Tert.

gnojenj|e¹ [ê] srednji spol (-a …) agronomija in vrtnarstvo die Düngung, -düngung (na list Blattdüngung, s kalijevimi gnojili Kalidüngung, z apnom Kalkdüngung, z gnojnico Jauchedüngung, zeleno Gründüngung, založno Vorratsdüngung)