Franja

verdognolo agg.

1. zelenkast

2. zelen, bled, modrikast

vērni-fer -fera -ferum (vērnum in ferre) pomladno listje noseč, zeleno listje noseč, zeleneč, zelen: serta M.

vert, e [vɛr, t] adjectif zelen; (sadje) nezrel, (zelenjava) svež; (les) še sočen; (vino) nedozorelo, kiselkasto, kislo; (kava) nepražena; technique še neobdelan, surov; figuré krepak, močan, še čvrst, mladosten, svež; (graja) oster, (očitek) hud; familier (izraz, dovtip) robat, sočen, »masten«; masculin zelenje, zelena barva, zelenilo, narava; agronomie zelena krma; (vino) kislost, trpkost, nezrelost; féminin, (populaire) pelinkovec

ceinture féminin verte zeleni pas
espace masculin vert zelena površina
haricots masculin pluriel verts stročji fižol
salade féminin verte zelena solata
une verte semonce oster ukor, opomin
une verte vieillesse čila, zdrava starost
un vieillard encore vert še čil, krepak starec
vert acide, clair; émeraude; foncé; olive; pâle strupeno, svetlo, smaragdno, temno, olivno, bledo zelen
la langue verte argot, žargon, rokovnjaški jezik
une volée de bois vert kopica krepkih udarcev
en raconter des vertes (populaire) mastne (dovtipe) pripovedovati
en raconter des vertes et des pas mûres pripovedovati spotikljive stvari
envoyer au diable vert poslati k vragu
être vert de peur biti zelen od strahu, zelo se bati
en être vert (familier) kot kreda (stena) bled biti
laisser sur le vert (figuré) ne se ozirati na
manger son blé en vert (figuré) vnaprej zapraviti svoje dohodke
se mettre au vert (figuré, familier) iti v zelenje, v naravo, na počitek, na deželo
prendre quelqu'un sans vert presenetiti koga

virectum (slabše virētum) -ī, n (*virex, virēre)

1. zelen prostor, zeleno polje, zelena poljana: virecta nemorum V. zelén, zelenina, zelenje, laetissima virecta, patentia virecta Ap., mons consitus virectis Ap., per virecta Tempe Fulg., amoena virecta Prud. raj.

2. metaf. zelenost, zelenina, zelén (f) skitskega smaragda: nam neque scythidis virecta nec ceraunorum vibrans fulgoransque lumen nec flucticolor hyacinthi credebatur abesse profunditas M.

vireō¹ -ēre (etim. beseda ni natančno pojasnjena; menda sor. s skr. jīráḥ živahen, gr. διερός živ, svež, let. dzīras (pl.) pojedina, domnevno tudi sl. žir; prim. lat. vīvō)

1. zeleneti, zelen biti: Pr. idr., arbores aliae semper virent, aliae hieme nudatae Ci., fronde virere novā V., serpens squamā virere recenti solet O. zelenkasto se lesketati, zelenkasto spreminjati se, pectora felle virent O., Taygeti virent metalla Mart. od (zelenega) marmorja.

2. metaf. biti čvrst, biti krepek (krepak), biti živahen, biti svež, biti v cvet(j)u (moči): Cl. idr., virebatque integris sensibus (sc. Camillus) L., dum virent genua H. Od tod adj. pt. pr. virēns -entis
a) zeleneč, zelen: hedera H., cultor virentis agelli H., mare Gell.; subst. virentia -ium, n rastlinje, rastlinstvo, rastline: Col.
b) metaf. mladostno čvrst, čil, krepek (krepak), živ, živahen, svež, cvetoč, mladosten, močen (močan): virentis … Chiae (sc. puellae) pulchris … in genis H., donec virenti canities abest morosa H., aevi flore virens Sil., puelli puellaeque virenti florentes aetate Ap., mente virens Stat., virium gloria virente florere Iust.; occ.: virens in Aetna flamma H. ki živi (biva) v Etni.

virescent [vairésənt] pridevnik
(nežno) zelen, ozelenel, zeleneč

virid [vírid] pridevnik
poetično zelen, zeleneč
figurativno (mladeniška) svežost

viridescent [viridésənt] pridevnik
zelenkast, zelen

viridicō -āre (viridis)

1. zeleno (zelenkasto) svetiti se; le pt. pr. viridicans -antis zeleno (zelenkasto) se sveteč: cavositates Tert.

2. pt. pf. viridicātus 3 ozelenjen, zelen: palaestra et silva viridicata (v novejših izdajah † virdicata †) Ci. ep.

viridis -e (virēre)

1. zelen (vsi odtenki): Stat., Aug., Cl. idr., color O., Plin. iun., Gell., ilex O., caespes V., Britanni O. zeleno pobarvani, avis (= papiga) O., lacerti V., colubrae H., lingua Ci., ligna Ci., smaragdi Lucr., lacūs Val. Fl. z drevjem obrasla, herbae viridiores Plin., campi viridissimi Ci. v popolnoma svežem zelenju, riparum vestitūs viridissimi Ci. s svežim zelenjem zarasli bregovi; pesn. (enalaga): Aegyptus V. ozeleneli, ozelenjeni, Mincius V. od trstja zeleni, viridique certat baca Venafro H., viridis silvae Cragi H. Kragovi listnati gozdovi, Kragovi listniki, Thasos Petr. z zelenim marmorjem bogati, Amyclae Stat. bogate z oljkami, oljevite; komp. adv.: nihil viridius viret Plin.; occ. zelenkast: pallor V., caelum Plin. sinjkastozeleno, jasno; poseb. o barvi vodovja in vsega, kar je v njem: aquae O., capilli O., Nereidum comae H., virides dei, quibus aequora curae O.; subst.
a) viride -is, n α) zelena barva, zelenost, zelenína, zelênje, zelén (f): bacae e viridi rubentes Plin. zelenkastordeče ali rdečkastozelene, e viridi pallens Plin. bledozelen. β) zelenína, zelenje = zeleno rastlinje, drevesa in trava: Vulg. idr., omne viride agri Ambr.; poseb. zeleno žito, nezrelo žito: viride, ne hostes mox haberent, protritum et corruptum (naspr.: quod maturi erat circa, demessum et convectum est) L.
b) viridia -ium, n zeleno rastlinje, zelenina, zelenje, zelene trate, (vrtni) nasadi: Vitr., Cels., Col., Sen. ph., Plin. iun. idr., cultus viridium Sen. rh., perambulare virīdia Ph.

2. metaf.
a) mlad, še ne star, nov, svež: caseus Col., fructus studiorum Q.
b) (o barvi in glasu) svež, živ, živahen, krepek (krepak): viridis et pulcher habitu Ps.-Q. (Decl.), firmior et viridior sonus Gell.
c) (o starosti pri živalih in osebah) mlad, mladosten, mladostno svež, cvetoč, čvrst, čil, krepek (krepak), živahen, starejše krésen: viridi iuventā V., viridis senectus V., T., aevum O., aetas Col., Plin. iun., anni Mart., leo Stat., ille viridis et iam senex Sen. tr., senex, sed viridis animo ac vigens Sen. ph., consilio viridis Sil. odločen (energičen) pri svetovanju, usque ad novissimam valetudinem viridis Plin. iun. (o ženski); z gen.: viridissimus irae Sil. ves razjarjen; subst. viridiōrēs -um, m čvrstejši (krepkejši) možje: viridiores iunioresque Eutr.

Opomba: Gen. pl. viridum: Stat. in (od subst. viridia) viridiōrum: Macr.

viriditās -ātis, f (viridis)

1. zelena barva, zelenost, zelênje, zelenína, zelén (f): pratorum Ci., maris Plin., agrorum Ambr.

2. metaf. mladostnost, mladostna svežina, čilost, čvrstost, živahnost, živost, starejše kresnost: senectus aufert eam viriditatem Ci., ut (sc. illud opinatum malum) vigeat et habeat quondam viriditatem Ci.

viridō -āre (viridis)

1. intr. biti zelen, zeleneti: dictum, quod viridat Serv. (?); od tod pt. pr. viridāns -antis zeleneč, zelen: Acc. fr., Sen. tr., Cl. idr., viridante toro consederat herbae V., cingit viridanti tempora lauro V., viridans color, viridantes herbae Lucr., hedera viridans Plin., comae viridantes Ap.

2. trans. (o)zeleniti, ozelenjevati, narediti (delati) kaj zeleno: floribus hastas Val. Fl.; od tod viridārī (o)zeleneti, (za)zeleneti, posta(ja)ti zelen: vada subnatis viridentur ab herbis O.

viror -ōris, m (virēre) zelena barva, zelenost, zelenína, zelén (f), (sveže) življenje, (sveža, življenjska) moč: pratorum virores Ap., quod arcus sit concolor de virore Non., hordei Pall., novus Vop.

vitreus 3 (vitrum1)

1. steklen: vasa Col., dolium Col., Th. Prisc., faba (biser) Petr., pila Sen. ph., hostis O. ali latro Mart. (kamenčka pri šahu), Priapus Iuv., sedilia V. kristalni, iz kristala; subst. vitreum -ī, n steklena posoda: si vitreum fractum est Sen. ph.; pogosteje pl. vitrea -ōrum, n steklenina, steklovina, steklena posoda, stekleno posodje: Plin., Stat., Mart., Dig.; pren.: audirem sententias, id est, vitrea fracta Petr. = norčije, otročarije. — Soobl. vitria ars steklarska umetnost, steklarstvo, steklopihaštvo: Don.

2. metaf.
a) steklast, kristalast, kristalnočist (kristalno čist), čist kot kristal, bister kot kristal: unda V., ros, pruina O., antra (sc. Naiadum) O., fons purus et vitreus Plin. iun., pontus H., Circe H. sijajna, sijoča, bleščeča se (kot morska boginja).
b) prozoren, prosojen kot steklo, zelo tanek (tenek): togae Varr. ap. Non., bilis Pers.
c) (po barvi) morskozelen (morsko zelen), zelen: color Plin.
d) (na videz) bleščeč, (pre)varljiv, minljiv, nezanesljiv: vitrea fama H., laetitia Aug.

vīvus 3 (iz *gu̯īu̯Hós; gl. vīvō)

1. živ, živeč (naspr. mortuus, necatus): aliquem aut vivum aut mortuum tradere N., si Iugurtham vivum aut necatum sibi traderet S., qui cum tantum ausus sit ustor pro mortuo, quid signifer pro vivo non esset ausus? Ci., qui vivum eum (sc. Dionem) (ko je živel) tyrannum vocitarant, eidem liberatorem patriae … praedicabant (sc. mortuum) N., aliquem vivum concremare L., cremare Iust., ut et patrem et filium vivos comburat Ci. ep., aliquem vivum obruere S., defodere Plin. iun., mille ducentos vivos captos L., quorum (sc. simulacrorum) … membra vivis hominibus complent C., frangetis impetum vivi Ci.; pogosto v abl. me, te, se, eo, illo, aliquo vivo Pl., Hirt., Q. idr. za (časa) mojega (tvojega, svojega, njegovega … ) življenja, v času mojega (tvojega, svojega, njegovega … ) življenja, za (časa mojih … ) živih dni ipd., Cato adfirmat se vivo illum non triumphaturum Ci., Hannibale vivo N., illo usus erat Alexandro vivo familiariter N. dokler je Aleksander živel; v aliteraciji vivus et videns živ in videč = živ in (prav) na svoje oči: vivus, ut aiunt, est et videns cum victu ac vestitu suo publicatus Ci., huic vivo videntique funus ducitur Ci.; enalaga živ = od živega (izhajajoč, izvirajoč, prihajajoč): vox Ci., Sen. ph., Plin. iun. ustna (govorjena) beseda, calor O. živa, životna, telesna, naravna, sanguis O.; subst. vīvī -ōrum, m živi, živeči, ljudje: O., regna invia vivis V.; vivus o telesnih delih živ, mesén: vivos rodere ungues H. do živega, do krvi, ad vivas usque partes vulnera circumcīdere Plin. do živega, do mesa, ulcera ad vivum corpus redigere Plin. ture zopet omeseniti = namesto turov tvoriti meso; od tod subst. vīvum -ī, n živo: calor … ad vivum … veniens L. ali imber altius ad vivom persedit V. do živega, do kosti, do mozga, quod relicum e vivo est Plin., eradi vivo tenus ali ad vivum resecatur Col. do živega, do mesa, prav globoko; pren.: neque id ad vivum reseco Ci. = nočem natanko preiskovati, de vivo … aliquid erat resecandum ali nihil detrahit de vivo Ci. od glavnice vzeti (jemati), odda(ja)ti.

2. metaf. o neživih subj.
a) (o rastl., zlasti drevesih) živ, svež, zelen, zeleneč, cvetoč: plantaria V. žive, caespes O., H. ali arundo O. zeleneč(a), saepes Varr., Col. živ plot, živa meja, linum Plin. živi lan.
b) (o drugih stvareh) živ, naraven: aqua Varr., Sen. ph. ali flumen L., V. živa, tekoča, fons, ros O. ali lacus V. ali aequor, viva … quies ponti Mart. čvrst, hladen; pumex O. ali saxum V., O., T. živ(a), lapis kresilnik, kresilo: Plin. ali neobdelan kamen: Ambr., sulpur L., Plin. samorodno, argentum Plin. živo srebro, calx Vitr., Sen. ph., Plin. živo, color Mart. naravna; pesn. živ = trajen, dolgotrajen, večen, dolgovečen: facta Naev. ap. Gell., amor V., lucernae H. ki ne ugasnejo, vedno goreče; (o podobah, upodobitvah) zvesto po življenju posnet, kakor živ: vivos ducent de marmore voltus V., artes veterumque manus variisque metalla viva modis Stat.
c) (o abstr.) živ, živahen, isker, ognjevit: vivus et ingenuus animus Plin. iun., vivi pectoris homo Arn. — Adv. vīvē živo, živahno, zelo: vive sapis Pl.

zelenína ž zelen, zeleno rastinje

zelenjáva ž povrće, zelen, zeleniš: kuhinjska zelenjava: gojiti -o

žutòkljun -a -o
1. rumenokljun: žutokljun papagaj
2. neizkušen, zelen, za ušesi moker: žutokljun mladić

зеле́ний прикм., zelèn, zelêni prid.

зелёный zelen, nezrel;
з. юнец mlečnozobec; zelenec;
зелёное вино lj. poet. žganje;
зелёная скука neznosen dolgčas;
зелёная улица prosta proga (železnica), prosta pot, (zast.) tek skozi vrsto vojakov (pri šibanju)