Franja

sociātiō -ōnis, f (sociāre) združenje, združitev, združevanje, združba, zveza: Eccl., sic igitur rata inter eos sociatio copulam nuptialem vera ratione constrinxit, ex quo commodissimum sibi conubium laetabunda, alio mentis fluctum multivida concitavit M.

societās -ātis, f (socius)

1. združenost, skupnost, povezanost, deležnost, udeleženost, udeležba, sodelovanje, (z)družba, skupnost, zveza, (v negativnem pomenu) zarota: neque naturae (dat.) societas ulla cum somniis est Ci. nič skupnega, nulla societas nobis cum tyrannis Ci., numquamst fidelis cum potenti societas Ph., societatem cum aliquo habere, facere, inire, statuere, confirmare Ci., societatem dirimere Ci., labefactare societatem Ci. ep., seiungere se a societate Ci. odpovedati se zvezi; s subjektnim gen.: si hominum inter ipsos societatem coniunctionemque perspexeris Ci., ex infinita societate generis humani, quam conciliavit ipsa natura Ci.; z objektnim gen.: nullam societatem neque sceleris neque praemii cum aliquo coire Ci., nefarias cum multis scelerum pactiones societatesque conflare Ci., ad societatem periculorum accedere Ci. ep., venire in societatem laudum alicuius Ci. ep. biti deležen, aliquem in societatem suarum laudum recipere Ci. narediti (delati) koga deležnega, cives Romani sermonis et iuris societate iuncti sunt Ci. rimske državljane združuje (zedinja, druži) skupnost jezika in prava = rimske državljane družita skupni jezik in pravo, societas gravissimi facti Ci. zveza za tako preslavno dejanje, vitae Ci. družabno (skupno) življenje, societas gravitatis cum humanitate Ci., infida regni societas L., cum multi eius demigrationis peterent societatem N. da bi se smeli udeležiti, societate nominum quoque cum hominis miseriis Plin., societas facinoris Iust. (so)udeležba pri … , aliquem ad gaudii societatem vocare Fr. narediti (delati) koga deležnega veselja = skupaj s kom se veseliti.

2. occ.
a) formalna zveza, zaveza, zavezništvo, pakt med dvema državama ali vladarjema: societas et foedus C. vojaška in obrambna zveza, Athenienses cum Artaxerxe societatem habebant N., cum Lacedaemonii … in societate non manerent, quam cum Artaxerxe fecerant N. ki so jo (bili) sklenili, cum patre Ptolemaeo societas erat facta C., ceteri reges … societatem vostram (z vami) adpetiverunt S., habere magnam copiam societatis amicitiaeque coniungendae S., rata est cum aliquo pax societasque L., renuntiare societatem L.; z objektnim gen.: Carthaginiensium societas L. s Kartažani (Kartaginci), propter Romanorum (Atheniensium) societatem N. zaradi zveze (zavezništva) z Rimljani (z Atenci), rex Izates societatem Meherdatis palam induerat O. zvezo z Meherdatom, societatem belli facere L. vojaško (vojno) zavezo (zavezništvo), ad societatem belli impellere S.
b) (konkr. in abstr.) društvo, (z)družba, združenje, poseb. trgovska (trgovinska) (z)družba, trgovsko (trgovinsko) združenje, tudi družbena pogodba: qui societatem cum Naevio fecerit Ci., societatem gerere Ci. voditi (upravljati) trgovsko družbo, societatem coire, contrahere Dig., iudicium societatis Ci. sodna preiskava o nezvestobi proti trgovskemu družabniku (partnerju).
c) (konkr.) zveza, (z)družba, združenje, zadruga rimskih glavnih ali državnih davčnih zakupnikov (pūblicāni): Bithynica Ci. ep., nullum erat Italiae municipium … nulla Romae societas vectigalium, nullum collegium aut concilium Ci., si omnes societates venerunt Ci., maximarum societatum auctor (ustanovitelj, utemeljitelj) Ci., magister (ravnatelj, voditelj) societatis Ci., magnam (sc. pecuniam) societates eorum provinciarum … sibi numerare coēgerat C.

societáte -ăţi f

1. družba

2. društvo, združenje

3. združba

society [səsáiəti] samostalnik
družba; skupnost, zadruga; družbeno okolje; društvo, združenje, združba, zveza društev; višji krogi, imenitna (elegantna) družba (svét); družabnost, družabno življenje, občevanje
cerkev red
ameriško, cerkev člani cerkvene občine, ki imajo pravico glasovanja

society column družabne vesti (rubrika v časopisu)
co-operative society potrošniška zadruga
society goods družbeno premoženje
human society človeška družba
society lady dama iz visoke družbe
the leaders of society vodje (vrhovi) družbe
society people višja družba
the Society of Friends kvekerji
the pests of society figurativno paraziti (družbe)
the Royal Society Kraljeva Družba (vrsta akademije znanosti, ustanovljena leta 1662)
I always enjoy his society vedno sem vesel njegove družbe
to go into society zahajati v družbo

socius 3 (iz *soqu̯ios, sor. s sequī; prim. skr. sákhā tovariš, (so)drug, prijatelj, ἀοσσέω pomagam, ἀοσσητήρ pomočnik)

I. adj.

1. združen, zvezan, povezan, v zvezi s kom (čim) bivajoč, skupen; v klas. prozi redko: consilia pacis et togae socia Ci., nocte sociā Ci. pod okriljem (senco, krinko) noči; večinoma pesn. in poklas.: hic (sc. Augustus) socium summo cum Iove nomen habet O., hic socias tu quoque iunge moras O. obotavljaj se skupaj z njo tudi ti, carpere socias vias O. skupaj iti, skupaj ubrati (ubirati) pot(a), socium regnum, socia spes, socia lingua, socius sermo, socius honor, socia dapes, socii penates, anni, ignes O., sanguis O. sorodna kri, sociis quid noctibus, uxor, anxia pervigili ducis suspiria curā? Stat., socia fontis amoenitate Plin., socia potestate Amm.

2. occ. po sklenjeni zvezi oz. zavezništvu združen, z(a)vezan, povezan, zavezniški: socii reges Ci., socii Carthaginiensium populi L., socia urbs L., civitas Ci., L., civitas Ubiorum socia nobis T. naša zaveznica, socia agmina V., socia classis O., timuit socias anxia Roma manus O. vojne z zavezniki, socia arma V., Sil., sociae cohortes T. (gl. spodaj II. 2. a.). —

II. subst.

1.
a) socius -iī, m tovariš, drug, sodrug, družabnik, družník, (so)déležnik, soudeleženec
b) socia -ae, f tovarišica, družica, družabnica, družníca, (so)déležnica, soudeleženka: sine sociis nemo quidquam tale conatur Ci., socium sibi adiungere S., hos castris adhibe socios V., hunc cape consiliis socium V., amissa sociorum pars O., ad eum interficiendum socios conquirit N., vacca et capella et ovis socii fuere leoni Ph. so se pridružile levu; z objektnim gen.: socius conciliorum tuorum Pl., socium et consortem gloriosi laboris amiseram Ci., laborum, periculorum meorum socius Ci. ep., huius consilii ne socium quidem habeo Ci. ep., neminem habeo culpae socium Ci. ep., socius amentiae scelerisque Ci., belli Ci. ep., socius regni Ci. ali regni socii Lucan. sovladar(ji), socii sceleris, insidiarum S., periculi socium habere L., socii laborum atque discriminum Cu., socii sacrorum O., cum sociis operum H., qui nos socias sumpserunt sibi Pl., vitae socia virtus Ci., addit se sociam V., sociasque sorores impietatis habet O., sociae doloris casusque tui Ap.; o krvnem sorodstvu: socius generis O. ali sanguinis O. sorodnik po krvi = brat; o zakonu: lectus socius O. izvoljeni (so)drug, tori socius O. soprog, socia tori O. soproga, socia generisque torique O. sorodnica po krvi (= sestra) in soproga, tudi samo socia = soproga: singuli multas uxores habent, nulla pro socia obtinet S. nobena ne velja za pravo zakonsko družico; metaf.: ulmus cum socia vite O.

2. occ.
a) socius -iī, m zaveznik, združenec, zavezanec: cuius maiores huic populo socii semper fuerunt Ci., bellum sociorum Ci. zavezniška vojna, vojna z zavezniki, (sc. Helvetii) Boios … receptos ad se socios sibi adsciscunt C., exercitus praedator ex sociis S. vojska pleniteljica zavezniškega ozemlja, magis indignemini bonis ac fidelibus sociis tam indignas iniurias … fieri L., socii Atheniensium N., socii foederatique Cu.; v času republike so za Rimljane socii italski zavezniki zunaj Lacija; od tod: socii et Latini Ci., L., socii et nomen Latinum ali socii nomenque Latinum ali homines Latini nominis et socii Italici S., socii ac nominis Latini L.; toda: socii nominis Latini ali socii Latini nominis L. latinski (lacijski) zavezniki, ki so od nekdaj uživali posebej ugleden položaj med rimskimi zavezniki; ko pa so po zavezniški vojni (od l. 91 do 88) italska ljudstva dobila rimsko državljanstvo, je izraz socii pomenil zavezniška ljudstva zunaj Italije: socii et exterae nationes Ci., (sc. Pompeium) unum ab omnibus sociis et civibus ad id bellum imperatorem deposci Ci., ad expilandos socios diripiendasque provincias Ci.; tako tudi: XXVI socias (= sociorum = zunajitalskih zaveznikov) cohortes tramittit T.; socius et (atque) amicus ali socius amicusque populi Romani Ci., S. idr. „zaveznik in prijatelj rimskega ljudstva“, častni naslov, ki so ga Rimljani podeljevali tudi tujim vladarjem; metaf. socius združenec (o živalih): iugales socii Sil. (o konjih).
b) trgovski tovariš ((so)drug), družabnik, partner, kompanjon: Corn. idr., rei pecuniariae Ci., socium fallere, qui se in negotio coniunxit Ci., socium fraudare Ci., quare quidem socium tibi eum velles adiungere, nihil erat Ci., fundum emptum habere cum socio Ci.; kot jur. formula: pro socio „za trgovskega družabnika“ = „zoper sleparskega trgovskega družnika“, npr. iudicium pro socio Ci. sodna preiskava (pravda) o nezvestobi (nepoštenosti, sleparstvu, goljufanju, prevari) trgovskega družabnika, pro socio damnari ali condemnari Ci. zaradi nepoštenosti do trgovskega družabnika, zaradi prevare (goljufanja, sleparjenja) trgovskega družabnika (objektni gen.).
c) pl. sociī -ōrum, m (pūblicānī) (z)družba, združenje, zadruga, zveza rimskih glavnih ali državnih davčnih zakupnikov: socii Bithyniae Ci. ep., sociorum tabulae Ci., hoc ergo adulteratur minimum in officinis sociorum Plin.
d) sociī nāvāles, gl. nāvālis.
e) socius rokodelski pomočnik: socius opificis Macr.

Opomba: Gen. pl. tudi sociûm: Pl., L., V. idr.

sùnuf m (t. synyf, ar.)
1. razred, šolski razred
2. vrsta, kategorija
3. družbeni razred
4. združenje, zadruga, ceh

ȕdruga ž združba, zadruga, združenje

udružénje s združenje: Udruženje književnika BiH

ūniō² -ōnis (ūnus)

I. m

1. enotnost, edinstvo, enost, enota, enica, enojka, ena: Eccl.

2. združitev, združenje, združevanje, zedinjenje, soglasje: Vulg., Hier. —

II. f metaf.

1. posamezen večji in dražji biser: Plin., Sen. ph., Val. Max., Mart.

2. bot. únio(n), nekakšna posamezna čebula (brez stranskih čebul): caepam, quam vocant unionem rustici Col.

union [jú:njən] samostalnik
zveza; združenje; unija; povezanost
politika priključitev, zedinjenje; zakonska zveza, zakon; delavsko združenje, društvo, sindikat; sloga, harmonija
trgovina iz različnega materiala stkana tkanina; levi gornji del nacionalne zastave (ki predstavlja politično zvezo ozemelj); naprava za spajanje cevi, spoj dveh ali več predmetov (cevi, vrvi); plitva kad za čiščenje piva
(= union workhouse) zgodovina ubožnica

union card sindikalna izkaznica
union catalogue ameriško skupen katalog (več knjižnic)
the Union flag, the Union Jack državna zastava Velike Britanije
the Union Združene države Amerike; (tudi) Združena kraljevina (britanska); zgodovina severne države (v secesijski vojni)
Universal Postal union svetovna poštna unija
trade union strokovna zveza, delavska zveza, sindikat (v Angliji in v ZDA)
to bring about a union izvesti, izvršiti unijo
their union is not a happy one njun zakon ni srečen
to live together in perfect union živeti skupaj v popolni harmoniji
to hoist (ali to fly) a union flag down dati znak za nevarnost (z narobe dvignjeno angleško mornariško zastavo)

Union, die, (-, -en) unija, združenje; Junge Union Mladi krščanski demokrati (v Nemčiji)

unión ženski spol zedinjenje, združenje; poroka, zakonska zveza; poročni prstan; enotnost, sloga; zveza; medicina sklep; zacelitev

unión con remaches zakov
línea de unión vezaj
punto de unión vezišče; železniško vozlišče
carecer de unión ne biti enoten
la unión es la fuerza v slogi je moč

unione f

1. združitev, združenje; zveza:
unione matrimoniale zakonska zveza

2. združenje, zveza:
unione sindacale sindikalno združenje

3. pren. soglasje, sloga; povezanost:
lavorare in perfetta unione delati složno

4. pravo zveza; unija:
unione doganale, monetaria carinska, denarna unija
unione personale personalna unija
PREGOVORI: l'unione fa la forza preg. v slogi je moč

ūnītiō -ōnis, f (ūnīre) združitev, združenje, združevanje: Eccl.

uniúne -i f zveza, unija, združenje

Verband, der, (-/e/s, Verbände) (Vereinigung) združenje; Pflanzenkunde zveza; Medizin obveza, preveza; Heerwesen, Militär (večja) enota, enote; im Verband v formaciji; Baukunst, Architektur vez, eines Gebäudes: korpus; (Struktur) struktura, zveza; von Zellen: skupina; Mathematik mreža (distributiver distributivna)

Verbindung, die, (-, -en), (Telefonverbindung, Bündnis, Beziehung usw.) zveza; povezava, povezovanje; povezanost; (Kontakte) stiki; (Vereinigung) združenje; Chemie spojina; Technik spoj, spojišče; spajanje; in Verbindung mit v zvezi z; in Verbindung sein biti v stiku; in Verbindung bleiben ostati v stiku; in Verbindung stehen biti povezan (mit z) ; in Verbindung treten navezati stike (z)

Vereinigung, die, (-, -en) združenje; združitev; združevanje; kriminelle Vereinigung Recht kriminalna združba; geschlechtliche Vereinigung spolna združitev, spolno občevanje

Zusammenschluß, Zusammenschluss, der, združenje; združitev, integracija, združevanje, povezovanje; Chemie spajanje

об’є́днання -я с., združítev -tve ž., zdrúženje -a s., združevánje -a s.