Franja

prekrúpiti prèkrūpīm debelo zmleti, zmleti v zdrob

ptisana (tisana) -ae, f (gr. πτισάνη iz πτίσσω tolči, mečkati, phati)

1. ječmenovo pšeno, ječmenov zdrob, ječmenova kaša, ješprenj, ječmenka: Cels., Mart., Isid., Plin. Val.

2. ječmenov napitek, ječmenov zavretek (poparek), (p)tízana: Varr. ap. Non., Plin., tudi tisana Plin., Mart.; metaf. riževec, pijača iz riža: Plin.

Stahlkies, der, Technik jekleni zdrob

šȅn šèna m dial. koruzni zdrob

толокно n stolčeno ovseno zrnje, ovseni zdrob

blé [ble] masculin žito; pšenica; žitno polje; populaire denar

blé en herbe zeleno žito
blé noir, blé sarrasin ajda
blé de Turquie, d'Espagne, d'Inde turščica, koruza
petits blés ječmen in oves
blé égrugé zdrob
blé de semence semensko žito
commerce masculin du blé trgovina z žitom
halle féminin aux blés žitna tržnica
récolte féminin du blé žitna žetev
semailles féminin pluriel du blé žitna setev
battre, moudre, semer, vanner le blé mlatiti, mleti, sejati, vejati žito
manger son blé en herbe (figuré) vnaprej svoj denar, svoje dohodke potrošiti
être pris comme dans un blé biti v pasti, v zanki

fin (-a, -o)

1. za človeka, obleko: vornehm, distinguiert; za stvari: fein
skrajno fin oberfein
pretirano fin überfein
sito: eng, engmaschig
fini zdrob das Grießmehl
človek: delati se finega vornehm tun
kdor se dela finega der Vornehmtuer

2. gozdarstvo feinjährig

3. tehnika fein, Fein- (papir das Feinpapier, brusilna plošča die Feinschleifscheibe, keramika die Feinkeramik, mehanika die Feinwerktechnik, Feinmechanik, merska tehnika die [Feinmeßtechnik] Feinmesstechnik, nastavitev der Feintrieb, nastavitev die Feineinstellung, struktura die Feinstruktur, tkanina das Feingewebe, zgradba der Feinbau, žagica die Feinsäge, sondiranje die Feinsondierung, struženje das Feindrehen); Präzisions- (mehanika die Präzisionsmechanik, pila die Präzisionsfeile); pri obdelavah: fein-, nach- (brusiti feinschleifen, nachschleifen, obdelati feinbearbeiten, loščiti nachbohnern, meriti feinmessen)

jekleni [é] (-a, -o) Stahl- (blok der Stahlblock, del der Stahlteil, konjiček das [Stahlroß] Stahlross, nosilec der Stahlträger, objekt das Stahlwerk, trak das Stahlband, zdrob der Stahlkies, cev das Stahlrohr, konstrukcija die Stahlkonstruktion, pločevina das Stahlblech, posoda der Stahlbehälter, vrata die Stahltür, vzmet die Stahlfeder, sidro der Stahlanker)

koruzn|i (-a, -o) Mais- (kruh das Maisbrot, rilčkar der Maiskäfer, storž der Maiskolben, škrob die Maisstärke, zdrob der Maisgrieß, kaša der Maisbrei, moka das Maismehl, slama das Maisstroh, zrno das Maiskorn)
olje iz koruznih kalčkov das Maiskeimöl
koruzno rumen maisgelb

molō -ere -uī -itum (indoev. kor. *mel(H)- meti, mleti, tolči, teptati, drobiti; prim. skr. mr̥ṇáti drobi, melje, gr. μύλη, μύλος mlin, μύλλω meljem, μύλαξ mlinski kamen, μυλωϑρός mlinar, lat. mola, sl. mleti = hr. mljȅti = lit. málti, sl. molj, mlin, mivka (?), nem. Mühle mlin, got. malma pesek, got. in stvnem. malan = nem. mahlen, stvnem. muljan (z)mleti, zdrobiti)

1. (z)mleti: Ca., Ter., Varr., Col., Plin., Vitr, Vulg., molita cibaria C. (trgana) moka, zdrob, živež; subst. molitum -ī, n zmleta snov, mletje, meljava, mlev: Pl.

2. occ. z mletjem pridobi(va)ti: farinam Hier.

3. metaf. telesno se združiti (združevati): Petr., Aus. — Soobl. molō -āre: It.

pšeníčen de froment, de blé

pšenični kruh pain moški spol de froment
pšenična moka farine ženski spol de froment (ali de blé)
pšenično polje champ moški spol de blé (ali de froment)
pšenični zdrob semoule ženski spol de blé

pšeníčen (-čna -o) adj. di grano, di frumento:
pšenična moka farina di frumento
pšenični kruh pane di frumento
pšenični zdrob semola
pšenični lasje capelli biondi
zool. pšenična mušica clorope del grano (Chlorops pumilionis)

rūdus (tudi rōdus (Fest.) in raudus (Varr., Val. Max.)) -eris, n (dvomljiva, čeprav neovržena je domneva, da beseda izhaja iz *ghreudos (indoev. kor. *ghreu- zdrobiti, zm(l)eti; prim. stvnem. grioz pesek, zdrob = nem. Grieß, stvnem. grūz (peščeno ali žitno) zrno, gruzzi = nem. Grütze kaša, zdrob, sl. gruda, lit. grúdas zrno, grúdžiu, grusti teptati, phati; prim. tudi lit. rausiù kopati) zdrobljeno kamenje, grúšč(evje), grúšec, pród(je), prodóvje, drobír, dróbje, mel, kos (košček) apna, zemlje, kamna, rude idr.: aeris acervi inventi, cum milites rudera iacerent L., olim aera raudera dicebantur Val. Max., rudere pingui saturare terram Col. poet., in aestimatione censoria aes infectum rudus appellatum Varr.; kolekt.

1. rudus vetus in samo rudus grušč, grušec, sipina, ruševine, odpadni material starih podrtih poslopij: ruderi accipiendo Ostienses paludes destinabant T.; pl. rudera razvaline, ruševine: ad coercendas inundationes alveum Tiberis laxavit ac repurgavit completum olim ruderibus et aedificiorum prolationibus coartatum Suet., ipse restitutionem Capitolii aggressus ruderibus purgandis manus primus admovit ac suo collo quaedam extulit Suet.

2. rudus novum in samo rudus malta, mort, estrih, snov za tlakovanje, starejše zmastina: Ca., Vitr., Plin., Alexandriae aedificia tecta sunt rudere aut pavimentis Auct. b. Alx., rudus redivivum Vitr. enkrat že uporabljen estrih. — Soobl. raudus -ī, m: P. F.

želodov pridevnik
1. (v kulinariki) ▸ makk
2. (o plodu) ▸ makk

крупа f kaša, pšeno; (pren.) sodra, babje pšeno;
ячная к. ješprenj, ričet;
минная к. zdrob