Franja

long² [lɔŋ] prislov
dolgo

as (ali so) long as dokler, samo če
long after dolgo potem
long ago zdavnaj
not long ago pred kratkim
as long ago as 1900 že l. 1900.
long before že zdavnaj prej
long since že davno
all day long ves dan
so long! na svidenje!
don't be long ne pomudi se
to be long in doing s.th. potrebovati mnogo časa za kaj napraviti
I won't be long ne bom dolgo odsoten
he won't be long for this world ne bo več dolgo živel
no (ali not any) longer nič več, ne delj
to hold out longer dlje zdržati

mora² -ae, f

1. odlog, odlašanje, odlašek, zamuda, zavlačevanje, zatezanje: S., Lucr., Iuv., Sen. ph. idr., sine (ullā) morā Ci. ali nullā morā Pr. ali nullā morā interpositā C. brez odloga, nemudoma, haud mora V. takoj, nulla mora est Pl., N. lahko se takoj zgodi, est mora Pl. to preveč zamuja, je predolgočasno, iam iam nulla mora est V. zdaj se ne obotavljam več, in iudice nulla mora est O. sodnik je pripravljen, nulla in me est mora V. ali per me nulla mora est Ter. ali neque ego in morā sum L. jaz ne zadržujem, tribuni erant in morā L. tribuni so ovirali (preprečevali), non mora tibi erit in me Ter. jaz te ne bom mudil, jaz te ne bom zadrževal, hoc mihi morae est Ter. to me zamuja, zaradi tega zamujam, esse morae nuptiis Ter. zadrževati svatbo, res habet moram Ci. se odloži, je odložena, moram mihi nullam fore Ci. da se ne smem obotavljati, una moras quaerit O. želi odlog, moram trahere V. obotavljati se, alicui rei moram producere Ter. ali facere, adferre, inferre Ci. ali offerre, inicere L. odlašati s čim, moram inferre ad aliquid Ci. odložiti (odlagati) kaj, quaeris in nullo amore moram Pr. pri nobeni ljubezni ne iščeš dolgega oprezovanja = deklice te kmalu uslišijo, pati lentas obsidione moras O. zdržati počasi se vlekoče (= dolgotrajno) obleganje, inter moras Plin. iun., Suet. ali inter aliquas moras Suet. medtem, tačas. Skladi: habui paululum morae, dum … C. in Ci. ep. moral sem malo počakati, da … ; nullam moram exoriri posse, quominus diriperentur C., est aliquid in morā, quominus … L. ali ne … L. nekaj zadržuje (ovira, preprečuje), nihil in morā habuit, quominus … Vell. ni se obotavljal, nec per nos erit mora, quominus gratissimi simus Sen. ph., nulla mora facta, quin Poenus in aciem educeret L., haud ullam intercessuram moram, quin urbs ei traderetur L., nullam moram interponendam putavimus, quin videremus hominem Ci.; mora est z inf. zadrževalo (mudilo) bi: O.; mera mora est z inf. bila bi zgolj potrata časa: Pl.; longa mora est z inf. predolgo bi (nas, vas) zamujalo, toda: hoc quoque, cur ita sit, dicere nulla mora est O. ti nemudoma povem; occ.
a) (na pohodu) počitek, dan počitka, premor, odmor: L., O., nec mora nec requies V.; meton.: pars agmina cogunt castigantque moras V. in kaznujejo počasneže.
b) (v govoru) premor, premolk: Q., intervalla, morae respirationesque Ci.

2. meton.
a) razdobje, obdobje, doba, čas: Plin., molliri morā ali dolor finitus est morā O. sčasoma, polagoma, longa fuit medii mora temporis O. vmesno obdobje.
b) kar povzroča zamudo, ovira, zadržek, zapreka, prepreka; abs.: Lucr., praecipitare ali rumpere moras V. odpraviti (odpravljati), quae tantae tenuere morae? V.; z objektnim gen.: Sen. ph., Fl., restituendae Romanis Capuae mora et impedimentum es L. ti zatezaš in oviraš, Abas pugnae nodus moraque V. zadrževalec; s subjektnim gen.: Sil., Stat., Val. Fl., mora clipei, loricae, fossarum V. ovirajoč ščit, oklep, jarek.

potere^*

A) v. intr. (pres. pōsso)

1. moči; smeti:
non ti posso aiutare ne morem ti pomagati
posso sedermi? ali se lahko usedem?

2. biti možno, verjetno:
tutto può accadere vse se lahko zgodi
può essere che, può darsi che možno je, da; lahko, da

3. moči (biti učinkovit):
l'esempio può più che la parola zgled pove več kot beseda

4. (v raznih izrazih)
a più non posso z vsemi močmi:
gridare a più non posso kričati na ves glas
correre a più non posso teči, kolikor te noge nesejo
non poterne più ne prenesti, zdržati več
non potercela con qcn. ne moči se meriti s kom

B) m

1. moč:
potere soprannaturale nadnaravna moč

2. zmožnost:
ha il potere di convincere con poche parole zna prepričati z malo besedami

3. oblast, posest

4. moč, sposobnost, zmožnost:
potere contrattuale pogajalska moč
potere deterrente zastraševalna moč

5. oblast:
sete di potere sla po oblasti
il potere spirituale, temporale del Papa papeževa duhovna, posvetna oblast

6. pravo oblast; sila:
potere legislativo, esecutivo, giudiziario zakonodajna, izvršilna, sodna oblast
divisione dei poteri delitev oblasti
il quarto potere sedma sila

7. fiz. moč

8. moč, sposobnost:
potere d'acquisto kupna moč

preizkúšnja (-e) f

1. prova; knjiž. cimento:
postaviti pred hudo preizkušnjo sottoporre a dura prova
vzeti na preizkúšnjo assumere in prova
ne zdržati preizkušnje non reggere alla prova
šport. hitrostna preizkušnja prova di velocità
spretnostna preizkušnja prova di abilità

2. prova, collaudo; sperimentazione; esame; analisi:
preizkušnja avtomobila collaudo dell'automobile
preizkušnja novih učnih metod sperimentazione di nuovi metodi didattici
preizkušnja moči prova di forza (tudi pren.)

presta|ti² (-nem) prestajati

1. srečno: überstehen
zlahka prestati ohne weiteres überstehen, avstrijsko: übertauchen
zimo, obdobje ipd.: (gut) über (etwas) kommen (gut über den Winter kommen); dokončno: (umreti) es überstehen

2. (opraviti) hinter sich bringen, (zdržati) durchstehen, preizkušnjo: bestehen
figurativno prestati ognjeni krst die Feuerprobe bestehen

3. (pretrpeti) durchmachen, mitmachen, durchleiden
ki je prestal dosti hudega leidgeprüft

4. pravo kazen: verbüßen

pretrp|eti [é] (-im) durchmachen, mitmachen; (zdržati) ertragen; izgube: erleiden

prōva f

1. preizkus, preizkušnja; izkušnja:
assumere in prova vzeti na preizkus
conoscere qcs. per prova poznati kaj iz izkušnje
essere a prova di bomba pren. biti neprebojen
far buona prova izkazati se
mettere alla prova preizkusiti
non reggere alla prova ne zdržati preizkušnje
sostenere una prova scritta delati pisni izpit
a tutta prova preizkušen
banco di prova pren. preizkusni kamen
la prova del fuoco pren. ognjeni krst
alla prova dei fatti konkretno, v konkretnem primeru

2. poizkus

3. pričevanje, dokument; pravo dokaz:
prove alla mano dokazano, s konkretnimi dokazi
fino a prova contraria do nadaljnjega
assolto per insufficienza di prove oproščen zaradi nezadostnih dokazov

4. gled. skušnja, vaja:
prova generale generalka

5. mat. preizkus
PREGOVORI: alla prova si scortica l'asino preg. v nevarnosti se pokaže, koliko veljaš

quedarse ostati; zaostati, obstati, obtičati; popustiti (veter); počutiti se

quedarse cortado čisto zbegati se
quedarse corto slabo odrezati; ne pretiravati
quedarse fresco, quedarse lucido blamirati se
quedarse tan fresco nič si k srcu jemati
..., y se queda tan fresco z največjim mirom; meni nič tebi nič
quedarse hasta el fin do konca zdržati
quedarse muerto (fig) (od strahu) pol mrtev biti
quedarse tieso otrpniti od mraza
quedarse a oscuras ostati brez luči; fig vse izgubiti
quedarse con a/c obdržati kaj
me quedo con la habitación vzamem sobo (v hotelu)
quedarse con las manos cruzadas biti brez dela
¡quédese (ali quede) V. con Dios! zbogom!
se quedó de una pieza (fig) onemel je od groze
quedarse ea blanco biti prevaran v svojih pričakovanjih
quedarse en el sitio (fig) umreti
se quedó en el ataque (de apoplejía) podlegel je srčni kapi
¡eso se queda para mí! to meri (leti) name!
quedarse por ostati kot nadomestilo za

rēggere^*

A) v. tr. (pres. rēggo)

1. držati:
reggere l'anima, il fiato coi denti pren. umirati, biti na koncu moči
reggersi la pancia dal gran ridere pren. pokati od smeha
reggere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo

2. držati; prenesti, prenašati (tudi pren.):
reggere l'acqua biti neprepusten za vodo
reggere la celia smejati se šali (na svoj račun)
reggere il vino prenesti vino, ne se opiti

3. jezik vezati se (s, z)

4. voditi, upravljati

B) v. intr.

1. prenesti, prenašati; vzdržati (tudi pren.):
non reggere alla fatica ne zdržati napora
reggere al confronto vzdržati primerjavo:
l'animo non mi regge di... ne upam si

2. trajati, vzdržati

3. biti dosleden, logičen; držati:
una tesi che non regge trditev, ki ne drži

C) ➞ rēggersi v. rifl. (pres. mi rēggo)

1. stati, držati se (pokonci, v ravnotežju):
non mi reggo in piedi per la stanchezza ne morem stati od utrujenosti
reggiti forte! drži se dobro! (tudi pren.)

2. pren. obvladati se

resistēnza f

1. odpor, odpornost

2. fiz. upor; upornost; odpor:
resistenza elettrica električni upor
resistenza magnetica magnetna upornost, reluktanca
resistenza specifica specifična upornost

3. odpor, upiranje; ekst. ovira:
resistenza passiva pasivna rezistenca
resistenza a pubblico ufficiale pravo upiranje javni osebi

4. odpornost; trajnost; vztrajnost:
gara di resistenza šport vztrajnostna tekma
avere resistenza alla fatica zdržati napor

5. hist. odpor, odporniško gibanje

resistir upirati se, ustavljati se, ugovarjati, spodbijati; ustaviti, zadržati; izdržati, prenašati, trpeti

resistir la comparación zdržati primero
resistir mucho mnogo izdržati, odporen biti
no puedo resistirle ne morem ga trpeti
nadie puede resistirle nihče se mu ne more upirati
resistirse upreti se, upirati se
yo me resisto a pomišljam se ...

route [ru:t]

1. samostalnik
cesta, pot; (določena) smer hoje, kurs
vojska maršruta
medicina pot, dostava (zdravila telesu)

by the oral route medicina skozi usta, per os
column of route pohodna kolona
to get the route dobiti ukaz za pohod
to go the route figurativno zdržati do konca, do cilja

2. prehodni glagol
železnica označiti pot(ovanje) na vozni karti; naprej poslati (dokumente) po uradni poti

Runde, die, (-, -n) krog (tudi Sport); Sport, Schach: kolo; beim Boxen: runda; (Umgang) obhod; (Tischrunde) omizje; eine Runde spendieren plačati rundo; die Runde machen razširiti se, iti iz rok v rok, iti od ust do ust; über die Runden bringen zdržati, prestati (kaj), spraviti skozi; über die Runden helfen ponagati premagati težave; über die Runden kommen zdržati; mit dem Geld: shajati (z)

scōrza f

1. skorja

2. ekst. lupina

3. ekst. kačji lev

4. ekst. pren. (človeška) koža:
avere la scorza dura, essere di scorza dura imeti trdo kožo, zdržati napor

5. pren. zunanjost, videz:
sotto la scorza pod zunanjostjo, za videzom

sostenere^*

A) v. tr. (pres. sostēngo)

1. nositi, prenašati; podpreti, podpirati (tudi pren.):
sostenere una carica opravljati funkcijo
sostenere il carico della famiglia nositi breme družine
sostenere gli esami šol. polagati izpite
sostenere una parte gled. igrati vlogo

2. pren. držati visoko:
sostenere le azioni, i prezzi držati visoko delnice, cene
sostenere una nota glasba podaljšati noto

3. pren. pomagati; podpreti, podpirati; braniti, zagovarjati:
sostenere uno nella disgrazia pomagati komu v nesreči
sostenere la candidatura di qcn. podpreti kandidaturo nekoga
sostenere una causa zagovarjati stvar

4. pren. biti hranljiv, redilen

5. pren. trditi, zatrjevati; zagovarjati:
sostenere un'idea zagovarjati idejo
sostiene di essere innocente trdi, da je nedolžen

6. pren. prenesti, prenašati; vzdržati:
non sostiene la luce del sole ne prenese sončne svetlobe
sostenere l'attacco del nemico zdržati sovražnikov napad

B) ➞ sostenersi v. rifl. (pres. mi sostēngo)

1. držati se pokonci; podpreti, podpirati se:
sostenersi col bastone podpirati se s palico

2. ohraniti, ohranjevati se pri moči

3. stati pokonci

4. pren. prepričati, biti verodostojen:
un'idea che non si sostiene ideja, ki ne prepriča, ni verodostojna

upira|ti se¹ (-m se) upreti se

1. čete, posameznik, napadu, navalu: Widerstand leisten (gegen); (kljubovati) sich wehren gegen, (jemandem) trotzen, sich sträuben gegen; izvajanju ukazov, predpisov: sich (einer Sache/jemandem) widersetzen, z delovanjem: (einer Sache) entgegenwirken, Front machen gegen

2. (zdržati) pritisku, napadu: standhalten

3. posadka, čete poveljniku, ljudstvo oblasti: rebellieren (gegen), revoltieren, čete, posadka: meutern; otrok, mladostnik: rebellisch werden
|
upirati se z vsemi štirimi sich mit Händen und Füßen gegen (etwas) sträuben

upre|ti se² [é] (-m se) upirati se

1. čemu, komu: Widerstand leisten (gegen), izvajanju ukazov, predpisov: sich (einer Sache/jemandem) widersetzen, z delovanjem: Front machen gegen

2. (zdržati) pritisku, napadu: standhalten
odločno se upreti čemu (einer Sache) Einhalt gebieten

3. posadka, čete poveljniku, ljudstvo oblasti: rebellieren (gegen), revoltieren, čete, posadka: meutern, ljudstvo: sich erheben

vztraja|ti (-m) kje: verharren, ausharren; (zdržati) durchhalten, pri, na čem: insistieren (auf), festhalten an, bei (etwas) bleiben, (ne popuščati) nicht lockerlassen, trmasto: sich versteifen auf
vztrajati pri svoji pravici auf sein Recht pochen

волк m volk;
морской в. star, izkušen mornar;
волком смотреть mrko, neprijazno gledati;
хоть волком вой ne da se zdržati;
волком выть bridko se pritoževati;
с волками жить, по-волчьи выть v volčji družbi moraš z volkovi tuliti

житьё n življenjske razmere, način življenja; bivanje; (zast.) življenje;
нам житья не дают grene nam življenje;
от него мне житья нет z njim ni moč zdržati, neznosen je;
ему ж. uživa življenje;
житьё-бытьё (lj.) način življenja, življenje