Franja

punzar [z/c] zbosti; figurativno užalostiti

le punzan remordimientos vest ga grize
punzarse con una espina trn si zadreti

sfruculiare v. tr. (pres. sfruculio) južnoital. zbosti, zbadati, dražiti

stechen (stach, gestochen) Pflanzenkunde zbosti (sich se), zbadati, Insekten: pikati, pičiti; durch: prebosti, prebadati; in: zabosti, zabadati; an der Stechuhr: registrirati (kartico), luknjati; Fischerei: loviti z ostvami; (schlachten) zaklati; Agronomie und Gartenbau Spargel, Löwenzahn, Torf usw.: rezati; Karten: štihati, vzeti; Sonne: žgati; in Kupfer usw.: vrezati; Sport izvesti dodatno tekmovanje (med najvišje uvrščenima); in die Augen stechen bosti/biti v oči; ins Wespennest stechen dregniti v osje gnezdo/v osir

sting^*2 [stiŋ]

1. prehodni glagol
zbosti, pičiti, ugrizniti; (za)peči, (za)boleti; zadeti v živo, (globoko) raniti, užaliti, mučiti; gristi (vest); spodbosti
sleng preveč zahtevati, ogoljufati, oslepariti, oškodovati

2. neprehodni glagol
imeti želo; pičiti; boleti, peči, žgati

my hand stings roka me peče, boli
the insult stung him žalitev ga je globoko ranila
the blow stung me udarec me je zabolel
pepper stings one's tongue poper žge na jeziku
he was stung for a fiver sleng osleparili so ga za pet funtov
he is stung with remorse vest (kesanje) ga peče
it stung me to the heart do srca me je zabolelo
to sting to the quick zadeti v živo
to sting into rage do besnosti razdražiti
a wasp stung him osa ga je pičila

stuzzicare v. tr. (pres. stuzzico)

1. dregniti, podrezati; bezati

2. pren. dražiti; zbosti, zbadati

3. pren. zbuditi, zbujati (tek, radovednost)

špíkniti -em zbosti

štrȅcnuti -nēm
1. zbosti: nju nešto štrecnu u grudima
2. trgniti: konj štrecnu, a ne pođe
3. zažvenketati: jedna opruga štrecnu u zvonce

tango -ere, tetigī, tāctum, stlat. tudi tagō -ere, tāxī (prim. gr. τεταγών prijemajoč, lat. tagāx, integer, got. tēkan dotakniti se, ang. to take)

1. dotakniti (dotikati) se česa, (po)tipati, otipati kaj: tetigit calicem clanculum Pl. skrivaj je vtaknil nos v čašo, id simulacrum a viro tangi nefas fuit Ci., tangere enim et tangi, nisi corpus, nulla res potest Lucr.; pri prisegi: tango aras et numina testor V., paelex aram Iunonis ne tangito; si tangit … Lex Numae ap. Gell.

2. occ.
a) dotakniti (dotikati) se česa s čim: virgā virginis ora tangit O., tange utramvis digito Pl., terram genu Ci., non potest beneficium manu tangi Sen. ph.; pesn.: corpus aquā O. poškropiti, (p)omočiti, palpebras salivā Plin., supercilium madidā fuligine tactum Iuv. pobarvane, lucernam mero Pr. vino vliti v … , tristi medicamine tactae deflexere comae O., oculos olivo Pers., tacta sulfure ovis O. okajena.
b) po(s)kusiti (po(s)kušati), okusiti (okušati), (po)jesti, (za)užiti: ut Satyri tetigere saporem O., non illa (sc. corpora) tetigere canes O., cibos dente H.
c) pesn. spraviti (spravljati) se k čemu, lotiti (lotevati) se česa, zače(nja)ti: carminis heroi opus Pr., carmina O.
d) dotakniti (dotikati) se (ženske) = lotiti (lotevati) se ženske, spozabiti (spozabljati) se nad žensko: virginem Ter., Pl., Cat., matronam nullam ego tango H.
e) dotakniti (dotikati) se, udariti (udarjati), biti, tepsti, pretepati, ubi(ja)ti, zade(va)ti: flagello tange Chloen H., fores Kom., chordas O., lacum fundā Tib., alicuius manum Sen. ph. otipati komu žilo, quemquam oportuisse tangi Ci. ep., fulmine tactus Ci., O. ali de caelo tactus Ci. ali samo tactus Plin. od strele zadet; preg.: tetigisti acu Pl. zadel si jo, dotaknil si se bistva, pravo si pogodil.
f) dotakniti (dotikati) se, vzeti (jemati): tetigine tui quidquam? Ter., tangere, quod non tuum esset Pl., non teruncium de praedā Ci., nullum agrum ab invito Ci., aliquid communi nomine Ci. dobiti.

3. metaf.
a) stopiti (stopati) v (na) kaj, vstopiti (vstopati), doseči (dosegati), dospe(va)ti: ubi terram tetigimus Pl., quam primum tetigero civitatem, in ea conquiescam Ci., simul tetigit provinciam Ci., castra nocturno dolo O., limina Iuv., terminum (sc. mundi) armis H.; pesn.: non eri tetigit captiva cubile V., impiae rates non tangenda transiliunt vada H.; occ. mejiti s čim, mejiti na koga, kaj: civitas Rhenum tangit C., ii fundi Tiberim tangunt Ci., tangit villa viam Ci.
b) (duševno) dotakniti (dotikati) se, ganiti, pretresti (pretresati), v srce seči (segati) komu: vota tetigere deos O., religione tactus est L. vzbudili so se mu verski pomisleki, tetigerat animum memoria nepotum L. na misel so mu prišli vnuki, spomnil se je vnukov, minae Clodii modice me tangunt Ci., mentem mortalia tangunt V., nec solos tangit Atridas iste dolor V., exemplo tangi O., non tangat Iasonis aetas O., nec formā tangor O., vero nec tangeris igni Pr., cupidine tactus O. prevzet od … , navdan s/z … invidiā tacta rana Ph. iz zavisti.
c) (v govoru) dotakniti (dotikati) se česa, omeniti (omenjati), navesti (navajati) kaj: neque omnia dicam et leviter unumquidque tangam Ci., ubi Aristoteles ista tetigit? Ci.
d) (v govoru) zbosti (zbadati), usekati koga, po kom, zasoliti (jo) komu: Rhodium tetigi in convivio Ter.
e) (pre)varati, ukaniti (ukanjati), (o)slepariti, (o)goljufati koga, „prinesti (prinašati) okoli“ koga (za kaj): tuum patrem Pl., scitissume tactus est leno Pl., tactus sum visco Pl. ujet sem, volucres textis arundinibus peritus artifex tetigit Petr. je ujel, hominem bolo Pl., aliquem triginta minis (za 30 min) Pl., Poeta ap. Ci.

Opomba: Prvotna obl. tago: Pl., Pac. ap. Fest.; star. aor. tagam: Pac. ap. Fest.; cj. pf. taxis = tetigeris: Varr. ap. Non.

tāxō -āre -āvī -ātum (freq. k tangere)

1. trdo dotakniti (dotikati) se, trdo potipati (potipavati): Fest., „taxare“ pressius crebriusque est quam „tangere“ Gell., qui fertur et raptatur atque huc et illuc distrahitur, is vexari proprie dicitur sicuti taxare pressius crebriusque est quam tangere Macr.

2. pren.
a) z besedami, v govoru koga pikniti, pičiti (pikati), zbosti (zbadati), (po)grajati, (po)dražiti, obrati (obirati), opravljati, starejše precediti (precejati): Plin., Suet. idr., aliquem verbi fatigatione Aur. z zasmehljivimi besedami zbadati.
b) s prijemom ali tipom ugotoviti (ugotavljati), dognati (doganjati) in določiti (določati) ceno ali vrednost, ceniti, oceniti (ocenjevati), (o)vrednotiti, taksírati (aestimare = presoditi vrednost): modum summae Suet., aliquid denariis septem Plin., senatorum censum pro octingentorum milium summa duodecies sestertium Suet., timorem tuum taxa Sen. ph., tanti quodque malum est, quanti illud taxavimus Sen. ph., scelera taxantur modo maiore Sen. tr.

ubòsti ubòdēm
I.
1. zbosti: ubosti koga iglom
2. vbosti
3. zabosti: ubosti koga nožem u grudi; ubosti čiodu u kožu, ukosnicu u kosu
4. pičiti: ubosti žaokom, šiljatim predmetom; kravu je ubo obad
II. ubosti se zbosti se

ùjesti ùjedēm
I.
1. ugrizniti: pas ga je ujeo; vuk je ujeo ovcu; ujesti koga nedoličnom šalom; ujesti koga za srce težko užaliti koga
2. pičiti: ujela ga buha, zmija, guja
3. ekspr. zbosti: ujesti koga pakosnim jezikom
II. ujesti se ugrizniti se: ujesti se za jezik

upèći upèčēm, upèci, upèkoh ȕpeče, ùpekao upèkla, upèčen -èna
I.
1. speči: sunce me je upeklo
2. pičiti: zmija, muha me je upekla
3. ekspr. zbosti, speci: upekao ga je tim riječima; nije li te ništa upeklo u duši
II. upeći se
1. speči se
2. upeči se: u deset oka mesa upeći će se dvije oke
3. čuje se zvek motike o tvrdu upečenu zemlju sliši se zven motike, ko udarja ob zemljo, ki je od sonca otrdela

zàdjenuti, zàdjesti, zàdjeti zàdjenēm (ijek.), zàdenuti, zàdesti, zàdeti zàdenēm (ek.)
I.
1. zatakniti: zadjenuti perjanicu za šešir; zadio je frulu za pojas; mogao bi ga zadjenuti za pojas tako je mršav; zadjenuti češalj u kosu
2. zadreti: zadjenuti jatagan u grlo, žaoku zavisti u srce
3. začeti: zadjenuti kavgu, borbu, razgovor
4. podražiti, zbosti, ponagajati: nije se usudio zadjenuti mladu begovicu
5. oplaziti: prošlo mu tane kroz haljine, ali mu mesa nije zadjelo
II. zadjenuti se
1. zatakniti se
2. spreti se: zadješće se za bijele ovce
3. začeti se: zadjenula se strašna borba na život i smrt
4. pokazati se: zadjenuo se pramen magle

zàjesti zàjedēm
I.
1. zajesti: zajesti sav novac
2. ujesti, ugrizniti, zbosti: zajesti riječima
3. utrgati pri plačilu: nikome nisam zakinuo ili zajeo
II. zajesti se
1. zajesti se: ljubav joj se zajela u srce
2. prenajesti se: svako jelo mora se zajesti ako se način pripravljanja ne mijenja

zàkačiti -īm
I.
1. speti: zakačiti vagone, dva vagona
2. pripeti: zakačiti što čiodama, iglama; zakačiti junaku orden, perjanicu
3. zatakniti: zakačiti prste u džepove od prsluka; zakačiti što za ogledalo
4. obesiti: zakačiti kaput na čiviluk
5. zadeti: kroz šumu možeš provući nekoliko piastova da ne zakačiš o drvo; zakačiti koga govorom, kritikom
6. oplaziti: malo sam ranjen, zakačilo lijevu ruku
7. ekspr. opiliti: zakačiti koga za hiljadarku
8. zbosti: umjela je da zakači, ali nikad nije vrijeđala
II. zakačiti se
1. zatakniti se: košulja se u rijeci zakačila za kamen; ventil se zakačio, pa prestao da radi
2. ekspr. obesiti se na koga: zakačiti se na koga
3. obregniti se: kad pjesnik hoće da se malo zakači za neko lice, on to čini sa mnogo ukusa

žȁcnuti -nēm
I. pičiti, zbosti
II. žacnuti se trzniti se, ustrašiti se: na ovu primjedbu ja sam se malo žacnuo u srcu

ždrȅcnuti -nēm dial. zbosti: nešto ga je ždrecnulo u želucu

žȉcnuti -nēm
1. zbosti: to me je žicnulo
2. švrkniti: žicnuti bičem konja

žígnuti žîgnē zbosti: žignu me u ledima, pod desnom plećkom

вколо́ти (уколо́ти) вколю́ док., zbôsti zbôdem dov., píčiti -im dov.