Franja

vēli-ficor -ārī -ātus sum (vēlificus)

1. razpe(nja)ti jadra, jadrati, pluti: caerula ad inferos velificata lacus Pr., quantum per quadraginta dies noctesque velificantibus cursus est Mel., sic velificantes portibus suis adremigaverunt Fl.

2. pren. „na vsa jadra“ tj. vneto se truditi za kaj, prizadevno delati za kaj, zavzemati se za kaj, nuditi pomoč, pomoči (pomagati) komu ali čemu, podpreti (podpirati) koga, kaj, pospeševati koga, kaj, iti na roko komu: honori suo Ci., alicui Caelius in Ci. ep., favori civium Fl.

Opomba: Inf. pr. pass.: interea verba iactare et labris inter se velitari, velificarier Afr. fr.

zalágati zàlāžēm
I.
1. zastavljati: zalagati stvari kod zelenaša
2. krepčati, ponujati jedi: djevojka zalaže junake hljebom bijelijem
3. obljubljati
II. zalagati se
1. krepčati se, jesti
2. zavzemati se: zalagati se za koga kod nadležnih vlasti

предстательствовать (zast.) zavzemati se za koga

уступа́тися (вступа́тися) -па́юся недок., zavzémati se -am se nedov.

annehmen^*1 sprejeti, sprejemati; akceptirati

2. prevzeti, prevzemati, einen Duft: navzeti se (vonja), eine Form, Gestalt, Ausmaße: zadobiti, dobiti, die ursprüngliche Form: vrniti se v; einen Namen, eine Gewohnheit: privzeti

3. ein Kind (an Kindes statt): posvojiti

4. einen beschwörenden Ton, ein trotziges Wesen, einen ... Umfang: postati roteč/trmast/...velik; Vernunft annehmen spametovati se; sich eines Menschen/einer Sache annehmen zavzeti/zavzemati se za

apôtre [apotr] masculin apostol; širitelj krščanske vere; (religion)

Actes masculin pluriel des Apôtres dejanja apostolov
faire le bon apôtre (péjoratif) delati se svetnika
se faire l'apôtre d'une doctrine vneto propagirati, zavzemati se za kak nauk

bonnet¹ [bɔ́nit] samostalnik
klobuk, čepica, pokrivalo; pokrov (avto)
sleng pomagač, sokrivec

to have a bee in one's bonnet biti nekoliko čudaški, imeti fiksno idejo
to fill s.o.'s bonnet zavzemati mesto drugega, biti mu enakovreden
to vail the bonnet spoštljivo se odkriti

causa f

1. vzrok, razlog:
la velocità è la causa principale degli incidenti stradali hitrost je glavni vzrok prometnih nesreč
esser causa di povzročiti, povzročati
causa di forza maggiore pravo višja sila
a causa di, per causa di zaradi:
per causa tua zavoljo, zaradi tebe

2. pravo zadeva:
far causa a qcn. koga tožiti
dar causa vinta pren. popustiti, odnehati
esser parte in causa biti v kaj vpleten, za kaj zainteresiran
parlare con cognizione di causa govoriti dobro poznavajoč stvar
avvocato delle cause perse pren. pravdač, kvazi dohtar

3. stvar:
servire la causa della democrazia boriti se za demokracijo
far causa comune con qcn. skupaj se zavzemati za; solidarizirati se s kom

4. jezik
complemento di causa prislovno določilo vzroka

clef, clé [kle] adjectif ključni; féminin ključ (tudi musique, figuré); izvijač, ključ za vijake; moznik, lesen klin

él stikalo; odpirač(za konserve); figuré pristop k rešitvi; razlaga, pojasnilo
clef anglaise (technique) univerzalni ključ
clef des champs (jig) prostost
clefs en mains (figuré) popolnoma dograjen (hiša, stanovanje)
clef passepartout ključ za več vrat
(religion) clefs de saint Pierre, du Pape ključi sv. Petra, oblast svete stolice
clefs du royaume ključ nebeškega kraljestva
clef de voûte sklepni kamen v oboku, sklepnik; figuré dovršitev (dela); glavna, bistvena točka
clef de sol, de fa violinski, basovski ključ
fausse clef vitrih, odpirač
industrie féminin clef ključna industrija
roman masculin à clef roman, katerega osebe ustrezajo (več ali manj) resničnim osebam
trousseau masculin de clefs sveženj ključev
à la clef odprt, iz soda (vino); na koncu, na vidiku
être sous clef biti pod ključem, v zaporu
donner un tour de clef zakleniti
fermer à clef zakleniti, zapreti (se) s ključem
garder quelque chose sous clef hraniti kaj pod ključem
mettre la clef sous la porte zapreti svojo hišo in skrivaj izginiti
mettre quelqu'un sous clef zapreti koga v ječo
occuper une position clef zavzemati ključni položaj
prendre la clef des champs popihati jo
présenter, remettre les clefs de la ville au vainqueur izročiti mestne ključe zmagovalcu

dialog samostalnik
1. neštevno (med nasprotnima stranema) ▸ párbeszéd, dialógus
2. (pogovor med osebama) ▸ párbeszéd, dialógusFilm je poln duhovitih dialogov in sproščenih trenutkov. ▸ A film tele van szellemes párbeszédekkel és laza pillanatokkal.
Ustni preizkus bo dialog med učiteljem in učencem. ▸ kontrastivno zanimivo A szóbeli vizsga a tanár és a diák között folytatott párbeszéd formájában zajlik.

dominant, e [dɔminɑ̃, t] adjectif (pre)vladujoč, gospodujoč, vodilen; glaven, prvi; dominanten

pays masculin pluriel dominants vodilne države
qualité féminin dominante glavna, prevladujoča lastnost
jouer un rôle dominant dans une affaire igrati glavno, odločilno vlogo v neki zadevi
occuper une position dominante zavzemati visok, vodilen položaj

einsetzen

1. in etwas vstaviti, vstavljati; Fische: vlagati, vložiti; Pflanzen: posaditi, saditi; ein Boot: spustiti v vodo; eine Anzeige: dati

2. einsetzen als Erben, Richter: določiti za, postaviti za, imenovati; Herzog: ustoličiti

3. seine Kräfte, Maschinen usw.: uporabljati, uporabiti; alle Kräfte: napeti

4. Technik zakladati, polniti; erneut einsetzen vračati; im Spiel, sein Leben: postaviti na kocko

5. (beginnen) začenjati se, začeti se

6. sich einsetzen für zavzemati se za; sich einsetzen bei einer Arbeit: angažirati se, napenjati sile

eintreten^* (hineintreten) vstopiti, vstopati, eintreten in pristopiti k, vstopiti v; (geschehen) dogoditi se, priti do (X ist eingetreten prišlo je do) ; (beginnen) nastopiti, pojaviti se; eintreten in eine Diskussion: začeti (diskusijo); Technik dotekati, pritekati; eine Tür: vdreti (vrata); Schuhe: uhoditi; sich etwas in den Fuß eintreten zadreti si (pri hoji); eintreten für zavzemati se za

ergriffen ganjen, prevzet; ergriffen sein von einer Idee: zavzemati se za

excellō -ere (—) (—) (ex in cellō1) (po)vzdig(ov)ati se nad koga, presegati koga, odlikovati se pred kom, izkaz(ov)ati se: Mac. fr., Cu., Mel., Prud., Gell., scio solere plerisque hominibus (in) rebus secundis animum excellere Ca. ap., Gell., illud excellit regium nomen Ci., dixi me … electurum ea, quae maxime excellerent Ci., multarum artium scientia eminet atque excellit T. S čim? z abl. instrumenti: Lucr., Plin., excellere animi magnitudine Ci., ut excellas pulchritudine et viribus Ci., excellebat Aristides abstinentiā N., si qui excellit dignitate C., excellere arte colendi religiones L.; tudi v slabem pomenu: excellere improbitate Ci., singulis vitiis aut etiam pluribus Ci. V čem?: cum in omni genere artium Pompeius excellat Ci., excellere in aliqua arte et facultate Ci., maxime in amicitiis expetendis colendisque Ci. Pred kom?
a) z dat.: Q., hunc hominem tantum excellere ceteris Ci. pred drugimi, qui dignitate principibus excellit Ci., in quibus tu longe aliis meā sententiā excellis Ci.
b) s praep.: inter quos posset excellere Ci., excellere praeter ceteros Ci., super ceteros L., ante ceteros Ap. Kje?: excellit in ista provincia Ci. — Od tod pogosto

I. adj. pt. pr. excellēns -entis, adv. excellenter,

1. vzvišen, visok: oppida excelentibus locis constituta Auct. b. Hisp., unus e barbaris corpore excellens Vell.

2. pren. odlikujoč se, odličen, izbran, izvrsten, vrl, poseben, slaven: Galba fuit inter aequalīs unus excellens Ci., excellens ars, virtus, venustas Ci., natura excellens atque praestans Ci., excellentissima virtus Ci., C., Sen. ph., hominis excellens bonitas N., qui dominatum … tenuerunt, excellentissimi fuerunt Persarum Cyrus et Darius N., excellens studium C., ingenium L., cycnus V. krasen, ova excellentiora, aurum excellentissimum Plin., quae … fortiter excellenterque gesta sunt Ci., in re publica excellentius se gerere Ci. imenitnejše mesto zavzemati, excellenter pronunutiare (predavati) N., excellenter accrescens fama Amm., cuius nomen excellenter clarebat apud servos tuos Aug. S čim?: excellens omni genere laudis Ci., homo excellens cum ingenio tum etiam doctrinā Ci., dii rerum omnium praestantiā excellentes Ci. V čem?: homo in omni virtute excellens Ci., nihil illo (Alcibiade) fuisse excellentius vel in vitiis vel in virtutibus N.; subst. neutr. pl.: nec excellentia, sed cotidiana tractabo Aus.

— II. adj. pt. pf. excelsus 3, adv. -ē,

1. vzvišen, visok: Plin., Suet., editus atque excelsus locus Ci., porticus Ci. ep., Diana posita in excelsa basi Ci., aves excelsae Cels., excelsus mons C., vertex montis V., cornu excelsius C., excelsissimus mons C., vitis scandit excelsius Col.; subst. excelsum -ī, n višava: Plin., Iovis simulacrum in excelso conlocare Ci. na visoko mesto, ab excelso aspicere O., gloria in excelsis deo Vulg. na višavah.

2. pren. vzvišen, veličasten, odličen, vrl: Q., Iust., in hanc excelsissimam sedem dignitatis Ci., ad omnīs virtutes magnus et excelsus homo Ci., grandior et quodammodo excelsior orator Ci., tua in me humanitas excelsior quam in te mea Ci. ep., animus excelsus et magnificus Ci., excelso et illustri loco sita est laus tua Ci. ep., duces excelsi Vell., excelsissima victoria Vell. sijajna, species magnae excelsaeque gloriae T., hic qui omnibus excelsior inconcussus stetit Plin. iun., excelse ornat Plin. iun. (o govorniku), excelsius … et dicet et sentiet Ci., excelsissime floruit Vell. (o državi); kot subst. neutr. visokost, visok položaj, visoko dostojanstvo: cuius opes in excelso sunt S. je na vrhuncu, in excelso aetatem agunt S. žive kot visoki dostojanstveniki, excelsa spectare L. po časteh (dostojanstvih) hlepeti. — Poznejša soobl. excelleō -ēre -celluī: Prisc., Prud., excelleat Ci. ap. Prisc., gens … sapientiā excellet bonisque moribus regitur Cu., excelluit Aug., excelluerunt Gell.

Opomba: Neutr. sg.: excellente (od adj. *excellentis -e) Petr.

gradus -ūs, m (gradī)

1. korak, stopinja: PAC. FR., ACC. FR., ENN. FR., TER., SEN. PH., Q. idr. gr. militaris PL., anilis V., tremulus O., gradum facere CI. stopinjo narediti = stopiti, citato (concito) (PH.) gradu L. pospešil je korak, z urnim korakom, hitro = concito gradu PH., (naspr.) quieto et placido gradu PH. počasi in mirno, ingenti gradu O. (gr. μακρὰ βιβάς HOM.) široko stopaje, ingentes gradus ferre O. široko stopati, gradum proferre L. naprej iti, gradum referre L. ali retro dare FL. nazaj iti, gradum inferre T. ali gradum inferre in hostes L. pomakniti se proti sovražniku, gradum conferre spopasti (spoprijeti, zgrabiti) se: L., T., pa tudi = sniti se na pogovor (razgovor), pogovarjati se, razgovarjati se: PL., V., pleno gradu ad castra hostium tendere ali aciem instructam pleno gradu in hostem inducere L. s hitrimi (naglimi) koraki, gradum addere (sc. gradui) L. hitro narediti korak za korakom, suspenso gradu L. po prstih, gradum celerare V. korak pospešiti, hiteti, gradum continere V. ali sistere V., CU. ali sustinere O. ustaviti se, obstati; pren.: (spondēus) habet stabilem quendam ... gradum CI. korak, hod, primus gradus imperii CI. ali capessendae rei publ. N. prvi korak do vladarstva, prvi korak na političnem prizorišču, prius tarda necessitas leti corripuit gradum H. je pospešila (podvojila) korak = se je jela hitreje bližati, mortis gradum timere H. bati se bližajoče se (bližnje) smrti, gradum fecit ex aedilitate ad censuram L. z edilitete je takoj preskočil na cenzorstvo = po ediliteti je takoj postal cenzor, eo gradu via facta est ad consulatum L., primos gradūs (amoris) vicinia fecit O., incipis ... primo lapsus abire gradu PR., non gradu (korakoma, polagoma), sed praecipiti cursu (v naglem teku) a virtute descitum, ad vitia transcursum VELL.

2. occ. kot borilni t. t. zavzeto mesto, stojišče, položaj: de gradu pugnare L. s trdnega položaja (stojišča, mesta, stališča), in suo quisque gradu obnixi pugnabant L., stabili gradu impetum hostium excipere L., gradu movere (aliquem) L. z zavzetega mesta potisniti, pregnati, izpodriniti (koga), hostes gradu demoti (= moti) L., in gradu stetimus, certi non cedere O., stabili gradu e ripa vulnera dirigebant T.; pren. ugoden položaj, ugodna namestitev; mirnost (duha): iterum (Xerxes) ab eodem gradu depulsus est N., de gradu deici CI. pustiti se zbegati, deiectus de gradu CI. EP., non deiectus, ne motus quidem gradu SEN. PH., corda virûm mansere gradu SIL. so ostala mirna.

3. meton. stopnja, stopnica, klin (pri lestvi); večinoma v pl. gradūs stopnice, stopnišče, stolba: cum dextro pede primus gradus ascenditur VITR., scalarum gradus CI., gradūs eiusdem templi tollebantur CI., frequentissimi in gradibus Concordiae (= Konkordijinega svetišča) steterunt CI., aerea cui gradibus surgebant limina V., gr. alti V., longi O. navzdolž se dvigajoče, per gradus deiectus L. ali per gradus dec(idere, per gradus labi L. po stopnicah navzdol, perque quater denos itur in illa gradūs O., pergradus saltare PETR. od klina do klina; occ. v pl. stopnjasto (stopničasto) zgrajene vrste sedežev v gledališču ali odri na cestah za gledalce ob slovesnih sprevodih: subitarii gradus et scaena T., exstructi sunt spectaculorum gradus T.; pren. v sg.: at Novius collega gradu post me sedet uno H. sedi eno vrsto (sedežev) za menoj = je po dostojanstvu eno stopnjo za menoj.

4. metaf.
a) kot agr. t. t. oddelek med razoroma, kraj, leha: gr. soli crudi COL., secundus vel tertius gradus COL.
b) guba, gubica, vraska na konjskem nebu (takih je 12): sanguinem detrahere gradu tertio de palato P. VEG.
c) lasna vrsta, kita las: comam in gradus frangere Q., caput in gradus atque annlos comptum Q., coma in gradus formata SUET.
č) kot glasbeni t. t. stopnja glasov (tonov): sonorum gradūs CI., ab ima (voce) ad summam ac retro multi gradus (sunt) Q.
d) kot gram. t. t. primerjalna stopnja: gr. positivus PRISC., gr. absolutus ali primitivus (= positivus), gr. comparativus, superlativus CHAR.
e) stopnja = red, zaporedje, vrsta: a virtute ad rationem video te venisse gradibus CI. stopnjema, polagoma, renuntiatio gradūs habet CI. ima svoje zaporedje, se vrši zaporedno, perque gradūs (= gradatim) uterum pectusque humerosque manusque ambit (cortex) O., tertio gradu primores civitatis scripserat (heredes) T.
f) stopnja časa, stopnja starosti, doba: gr. temporum CI., Q., aetatis CI. EP., LUCR., VELL., Q., T., inferior gr. aetatis VARR., omnes gradus aetatis CI., per aetatis gradus ali per omnes aetatis gradus SUET., pro gradu aetatis IUST., opportunum quaerere gradum VAL. MAX. ugoden čas, lepo priložnost.
g) vrsta rodu, koleno, člen sorodstva: necessitudinum gr. CI., ille gradu propior sanguinis (krvnega sorodstva) O., totidem gradus distamus a Iove: gr. cognationis SEN. RH., gradu cognationis aliquem attingere SEN. RH. biti s kom v sorodu, nullo gradu contingere Caesarum domum SUET. prav nič ne biti v sorodu s cesarsko rodovino, a matre (po materi, po mleku) aliquem artissimo gradu contingere SUET. biti s kom v najbližjem sorodstvu, affinitatis gr. PLIN. IUN. gradus a consortio coniugii exceptus AMBR. koleno sorodstva, ki prepoveduje zakon (zakonsko zvezo); tudi častna stopnja v človeški družbi, v rodbini ali prijateljstvu: gradus plures sunt societatis hominum CI., gradum filii apud eum habuit L. z njim je bil v sinovskem razmerju, ab illo traditi ad hunc gradum amicitiae tuae ascendimus CI.
h) stopnja v častnih službah, častna stopnja, čast, čin, dostojanstvo: senatorius gr. CI., in amplissimo gradu dignitatis CI., ex tam alto dignitatis gradu CI., altior gr. dignitatis CI., summum ... gradum tenere et dignitatis et gratiae CI., ascendens gradibus magistratuum CI., qui (populus Rom.) te ... tam mature ad summum imperium per omnīs honorum gradus extulit CI., secundum gradum imperii tenere N. = zavzemati prvo mesto za kraljem; tudi brez gen.: quis est civis, praesertim hoc gradu, tam oblitus beneficii vestri CI., eodem gradu fuit apud Alexandrum N. imel je isto dostojanstvo, opravljal isto častno službo.
i) stopnja, razvrstitev po stopnjah, postopnost vsakovrstnega stanja in razmerja: infimus fortunae gradus CI., oratorum aetates et gradus CI., ut gradus essent ambitionis inter aequales CI., mille argumentorum gradus T.

Opomba: Star. gen. sg. graduis: VARR.; dat. sg. gradū: LUC. AP. FEST.; acc. pl. (po 2. deklinaciji) gradōs: PAC. FR.

lancia¹ f (pl. -ce)

1. sulica, kopje:
mettere la lancia in resta pren. pripraviti se na spopad
spezzare una lancia a favore di zavzemati se za

2. ekst. vojščak, suličar

3. rib. ostve, vilice

Lanze, die, (-, -n) sulica, kopje; eine Lanze brechen für zavzemati se za, zavzeti se za; eine Lanze brechen mit lomiti kopja z

milieu [miljö] masculin sredina, sreda; okolje, miljé; (duhovna) atmosfera; srednja pot, kompromis; vezni člen; prehod; argot, figuré podzemlje

au milieu de sredi
au beau milieu, en plein milieu (prav) v sredi, v sami sredi
dans mon milieu v mojih krogih, v mojem običajnem krogu
dans les milieux informés v informiranih krogih
depuis le milieu du 19^e siècle od sredine 19. stoletja dalje
milieux commerciaux, officiels poslovni, uradni krogi
juste milieu zlata sredina
langue féminin du milieu jezik topovov, gangsterjev, podzemlja
parti masculin du milieu (politique) sredinska stranka
théorie i des milieux teorija miljejev
garder le juste milieu držati se zlate sredine
tenir le milieu zavzemati sredino, ležati v sredini
il n'y a pas de milieu tu ni nikake sredine, tu je le eno, ali - ali

ob-tineō -ēre -tinuī -tentum (ob in teneō)

1. trdno držati: obtine aures (meas) Pl. drži me za ušesa.

2. zavze(ma)ti, imeti v svoji oblasti (v rokah, posesti), posedovati, imeti: Lucr., pars Galliae, quam Galli obtinent C., spatium, quod acies obtinet Cu., o. loca C. prebivati v krajih, suam domum Ci. imeti svoje domovanje, Lyciam obtinet Antigonus Cu.; od tod v političnem pomenu: praetor provinciam obtinuit Sardiniam N. je upravljal; kot voj. t.t. zasedeno imeti, v obleganju ali zasedbi držati: ripam armis L., castra, vada custodiis C., tecta Cu.; metaf.: perpetuum imperium N., multos annos regnum C., summum magistratum C. ali legati locum N. vršiti, opravljati, imeti, principatum in civitate N. ali gradum in amicitiā Cu. zavzemati, principem locum C. zavzemati prvo mesto = najimenitnejši (najvplivnejši, najveljavnejši) biti, proverbii locum Ci. veljati za pregovor, biti pregovoren, veri vicem Cu. za resnično (resnico) veljati, numerum deorum obtinent stellae Ci. veljajo (se štejejo) za božanstva, fama, quae plerosque obtinet S. ki ji pritrjuje večina, ki ima največ pristašev, caseus medicamenti vim obtinet Plin. rabi (se uporablja) kot zdravilo; occ. dobi(va)ti, preje(ma)ti, zadobi(va)ti: Iust., T., Suet., pacem facere talibus condicionibus: Siciliam Dion obtineret N., spes per Helvetios regni obtinendi C., ius suum contra aliquem Ci., iniuriam L. nepravično pridobljeno, rem C. zmagati.

2. obdržati, pridržati, udržati, zadrž(ev)ati, (trdno) držati se česa, držati, ohraniti (ohranjati): Plin., equestrem obtinuit dignitatem N., lex, quae in Graecorum conviviis obtinebatur Ci., o. auctoritatem in perpetuum Ci., imperium T., regnum C., hereditatem Ci., pontem L., collaudavi milites, quod provinciam obtinuissent L. ker (da) so držali, quod plures auctores edidere et fama obtinuit L. je pridržala; z inf.: earumque artem et disciplinam obtineat colere Pl. naj se vztrajno drži njih lastnosti ...; occ.
a) (svojo pravico, stvar) držati, vzdrževati, obdržati, dognati, veljavo pridobi(va)ti čemu, dobiti: rem obtinuit Caesar C. Cezar je vzdržal (zmogel), o. ius suum contra aliquem Ci., ne hoc quidem iuris obtinuit Ci., non tribunus ultra ius obtinuit T., o. apud Caesarem causam C., res facile obtinebatur Ci. je zlahka obveljala; abs. obtinere (dognati, zmoči, da … , da ne … ) z zahtevnim stavkom: T., Val. Max., Suet., obtinuit, ut accusaret L.; obtinere non potuit, quin ... Suet.; z inf.: cum admitti magnā ambitione aegre obtinuisset Iust.; popolnoma abs.: nec obtinuit Suet. pa ni zmogel, obtinuisset adeo, nisi … Suet.
b) trditi kaj, vztrajati pri kaki trditvi, dokaz(ov)ati kaj: duas contrarias sententias Ci., non dicam id, quod debeam forsitan obtinere Ci., si minus id poteris obtinere Ci.
c) imeti (šteti, smatrati) za kaj: certus equidem eram et pro vero obtinebam Ap.

3. intr. (refl.) držati se, obdržati se, trajati, veljati: Eutr., sequentem noctem caligo obtinuit L., nulla pro sociā obtinet S. ne velja za zaveznico, pro vero antea obtinebat S.; tudi (ob)držati se pred čim, prednost imeti: plurium sententia obtinet Icti., quod et honestius est et merito obtinuit Icti.