Franja

rēiectāneus 3 (rēicere) zavrgljiv, zaničljiv, odklonljiv, zavržen, nizkoten; subst. rēiectānea -ōrum, n zavrgljive, odklonljive, zapostavljene stvari, stvari, ki sicer same po sebi niso nič slabega, a jih tudi ni mogoče odobravati (prevod stoiškega ἀποπροηγμένα): ista, inquit, quae dixisti, valere, locupletem esse, non dolere, bona non dico, sed dicam Graece προηγμένα, Latine autem producta — sed praeposita aut praecipua malo, sit tolerabilius et mollius —; illa autem, morbum, egestatem, dolorem, non appello mala, sed, si libet, reiectanea Ci.

reiētto

A) agg. zavržen

B) m (f -ta) zavrženec, zavrženka

reprehensible [reprihénsəbl] pridevnik (reprehensibly prislov)
graje (ukora, opomina) vreden; kazniv; zavržen, malopriden

rēprobo

A) agg. knjižno (od Boga) zavržen

B) m (f -ba) knjižno zavrženec, zavrženka

re-probus 3 (re in probus) izvržen, zavržen, nepristen, nepravi, slab, potvorjen, ponarejen, o denarju razvrednoten, razveljavljen, ničvreden: pecunia, nummi Ulp. (Dig.), argentum Vulg., quidquid vero vile et reprobum fuit, hoc demoliti sunt Vulg., reprobus sensus Vulg.; o osebah: Vulg.

repudiōsus 3 (repudium) zavržen, zavrgljiv: nuptiae Pl. spotikljiva, nespodobna, graje vredna.

sacri-legus 3, adv. -ē (sacra in legere)

1. krajo svetinj ali rop svetišča zadevajoč, s krajo svetinj ali z ropom svetišča povezan, svetokraden, svetokrajen, svetograben: templis bellum sacrilegum indicere CI., templo manus sacrilegas inferre CI. lotiti se svetišča z grabežljivimi (roparskimi, svetograbnimi) rokami, ausi sunt sacrilegas admovere manus intactis illis thesauris L.; kot subst. sacrilegus -ī, m tat svetinj, ropar svetišča, svetokradec, svetograbec: Q., SEN. PH. idr., sacrilego poena est CI., non sacrilegum, sed hostem sacrorum CI., sacrilegorum numero haberi N.

2. svetoskrunski, skrunilski, sramotilen, brezveren, brezbožen, hudoben, nizkoten, zavržen, podel, pokvarjen, malopriden, ničvreden: TER., MART. idr., Graeci CI., sanguis V., dextra, manus, linguae O., sacrilegas meretricum ut persequar artes O., feminae O. (ki so raztrgale Orfeja), manu sacrilegā produxit H., nec nos sacrilegi templis admovimus ignes TIB., Penthea tu ... bipenniferumque Lycurgum sacrilegos (ker sta zaničevala Bakhovo bogoslužje) mactas O., exi e fano ... hominum sacrilegissume PL., in ipso opere sacrilege (adv.) TERT.; subst.
a) sacrilegus -ī, m svetoskrunec, skrunilec, skrunitelj, oskrunjevalec, onečastitelj, onečaščevalec, (pre)kršitelj, brezbožnež, brezbožnik, hudobnež, podlež, nizkotnež, baraba, zavrženec, pokvarjenec, malopridnež, ničvrednež: omnes undique parricidae, sacrilegi, convicti iudiciis ... Catilinae proxumi familiaresque erant S., intrat sacrilegi (sc. Erysichthonis, ki je razžalil Cerero) thalamos O., minor exstat sacrilegus IUV.; z gen.: sacrilegus violati templi AMM., nuptiarum COD. TH., COD. I.; kot psovka = lopov, malopridnež: sceleste, parricida, sacrilege PL., hunc perterrebo sacrilegum TER.
b) sacrilega -ae, f = zavrženka, malopridnica, hudobnica, pôdlica, nizkotnica, pokvarjenka, ničvrednica: quid ais, sacrilega? TER.

sordidus 3, adv. -ē (sordēs)

1. umazan, (o)nečeden, (o)nesnažen, onečejen: vestis Enn. ap. Non., L. idr., tunica Iust., sordidior toga Mart., sordidus amictus V., mappa H., sordida lana O., catena (naspr. aurea) Sen. ph., sordidum flammae trepidant rotantes … fumum H. črn, autumnus calcatis sordidus uvis O., sordida rura V., sordido in loco sedere Val. Max. na stranišču, sordida terga suis O. črna = prekajena ((po)vojena) svinjska gnjat, prekajeno svinjsko stegno, inter istas vorsarier servolicolas sordidas Pl., duces non indecoro pulvere sordidi H., puer sordidissimus dentibus Petr., per plateas tractus est sordidissime Lamp.; enalaga: sordidi nati H. revno oblečeni otroci; occ. v žalno (žalovalno) obleko oblečen, v žalni (žalovalni) obleki (prim. sordēs in sordidātus): squalore sordidus Ci.

2. metaf.
a) umazan, nizkoten, podel, skop, lakomen, grabežljiv, pohlepen (naspr. praelautus): sordidi putandi, qui mercantur a mercatoribus Ci., ita sordidus, ut se non umquam servo melius vestiret H., nec leves somnos … cupido sordidus aufert H., caelum fatigas sordido periurio Cu., sordidus aedilis Suet. podli edil (= ki je za denar ravnal zoper svoje dolžnosti), nimis illum sordide dixisse Ci., sordide gerere proconsulatum Plin. iun., ne quid sordide facerent Suet.
b) umazan, zaničljiv, zaničevanja vreden, nizkoten, podel, zavržen, sramoten, pokvarjen, neplemenit (= neplemenitega mišljenja), nedostojen, nemoralen: iste omnium turpissimus et sordidissimus Ci. ep., multo homo sordidissimus Ci., cum quibus comparari sordidum sit Ci., pecuniam praeferre amicitiae sordidum existimant Ci., sordidum ad famam committere, ut accusator nominere Ci., illiberales et sordidi quaestus Ci., sordidum adulterium L., lucrum, nomen Q., virtus repulsae nescia sordidae H., sordide dicere Ci. ali sordide contionari Ci. ep. ali sordide declamare Suet. ali victum sordide invenisse Gell. nedostojno.
c) nizek, nizkega stanu (rodu, izvora, pokolenja), neplemenit (po stanu, rodu), prostaški, reven, zaničevan, neznaten: homo Ci., L., reus Ci. ep., oratores sordidiores, artes sordidiores Ci., ut quisque sordidissimus videbitur Ci. čim nižji se bo kdo zdel ljudem, vita contempta ac sordida Ci., nihil humile, nihil sordidum accepimus Ci., homo sordido loco natus L., loco non humili solum, sed etiam sordido ortus L., sordidum genus Agathoclis, sordidum et obscurum Macedonum nomen Iust., a sordidis initiis ad summa crevere Iust., pars sordidissima familiae Petr., sordida verba Q., Gell. prostaške, loquitur laute et minime sordide Pl., quo sordidius et abiectius nati sunt T.

underfoot [ʌndəfút]

1. prislov
pod nogami; z nogami na tleh; spodaj
figurativno v oblasti, pod kontrolo
ameriško, pogovorno prav pred nogami, napoti

it is wet underfoot mokro je pod nogami
to hold one's anger underfoot potlačiti svojo jezo

2. pridevnik [ʌ́ndəfut]
(ki je) pod nogami
figurativno pohojen, zavržen, poteptan

unrighteous [ʌnráičəs] pridevnik
nepravičen, krivičen, nepošten; grešen, hudoben, zavržen

an unrighteous sentence krivična obsodba

verrucht razvpit; Tat: nizkoten, zavržen

verwerflich nizkoten, zavržen

verworfen moralisch: zavržen, nizkoten

vicious [víšəs] pridevnik (viciously prislov)
pokvarjen, izprijen, pregrešen, nemoralen, hudoben, zloben, slab, zavržen, nespodoben; pogrešen, napačen; muhast, trmast; pomanjkljiv; škodljiv, nečist (zrak); prostaški, malopriden, ničvreden

vicious circle circulus vitiosus, začarani krog; figurativno položaj brez izhoda
a vicious horse uporen konj
vicious air slab, pokvarjen zrak
vicious attack zloben, strupen, zahrbten napad
a vicious headache hud, strašanski glavobol
a vicious look sovražen, preteč pogled
a vicious man izprijenec, pokvarjenec
vicious habit razvada, grda navada
vicious life nemoralno življenje
vicious manuscript (text) pomanjkljiv rokopis (tekst)
vicious mule trmasta mula
vicious remark nespodobna opazka
vicious style slab slog
vicious spiral nepretrgano dviganje (česa) (npr. cen), ki ga povzroča nepretrgano dviganje nečesa drugega (npr. plač)
a vicious temper hudoben značaj
vicious union medicina slaba zrast zlomljenih kosti

zàbāčen -a -o
1. zavržen
2. potisnjen nazaj: zabačen šešir
3. odročen, oddaljen, samoten: -o selo

відки́нений, відки́нутий прикм., zavŕžen prid.

затерянный izgubljen; zavržen, zapuščen, pozabljen

отверженный zavržen

отречённый zavržen, nepriznan

déclassé, e [deklase] adjectif uvrščen v nižji razred; (socialno) propal, nravno zavržen, deklasiran; masculin propalica

hôtel masculin déclassé hotel, ki je prešel v nižjo kategorijo