Franja

unterdrücken zatirati, eine Revolte: zatreti; Gefühle, Bemerkungen: potlačiti, zatajevati, zadržati zase; Tränen: požirati, požreti; Nachrichten: prikrivati; Technik Störungen: udušiti; elektronische Datenverarbeitung brisati, izločevati, izločiti; Recht Urkunden: prikrivati, prikriti, zatajiti

utajíti -ím, utaji -ite, utajil -ila
1. utajiti, pronevjeriti (-ve-), zatajiti: utajiti najdeni denar
2. utajiti, prećutati, ne priznati: utajiti davke, resnico

verleugnen zanikati, (nicht zugeben) tajiti, zatajiti, ne priznati/priznavati; etwas nicht verleugnen können ne moči skriti; jemanden trditi, da je kdo neznan; sich verleugnen delati se, kot da te ni doma (za obiske)

zabàšiti zàbašīm dial. zatajiti, utajiti

затаивать, затаить zatajevati, zatajiti, prikri(va)ti;
з. дыхание zadržati dih;
з. обиду zapomniti si žalitev;

затаї́ти -таю́ док., zatajíti -ím dov.

затушёвывать, затушевать (za)senčiti; (pren.) potlačiti, zatajiti, prikri(va)ti

утаивать, утаить skri(va)ti, prikri(va)ti, zatajiti; skrivaj si prilaščati, prilastiti

nèutajljív -a -o koji se ne da zatajiti: -i dohodki; -a krivda

odròditi se òdrodīm se slabš. odpasti, zatajiti svoj rod, narod, potujčiti se

renegar [-ie-, g/gu] ponovno zatajiti, zanikati; mrziti; odpasti od krščanske vere; figurativno preklinjati, psovati

renegar de zatajiti; prekleti
renegar de la fe odpasti od vere

cabra ženski spol koza; kozel; kozje usnje

cabra montés kozorog
hijo de cabra pes (psovka)
ordeñar la cabra kravo molsti, korist vleči
la cabra (siempre) tira al monte svoje narave ne moremo zatajiti
cabras ovčice (na nebu)
cargar (echar) las cabras a uno komu krivdo naprtiti
echar (las) cabras igrati za zapitek (ceho)

condō -ere -didī -ditum (cum in indoev. kor. dhē staviti, položiti; prim. gr. τίϑημι) skupaj da(ja)ti; od tod:

I.

1. (se)zidati, (z)graditi: implere fata arā conditā L. s tem, da se je zgradil žrtvenik, c. opus L., arces V., moenia V., O., Iust., Africano, cui super Carthaginem deletam virtus sepulcrum condidit H.; pren.: templa sibi et aras penetralibus initiatorum mentibus c. Aus.; occ. mesto utemeljiti (utemeljevati), postaviti (postavljati), ustanoviti (ustanavljati): c. Romam Enn. ap. Varr., oppidum Varr., Segesta oppidum ab Aenea conditum Ci., agros assignant, oppida condunt H., c. urbem Ci., S. idr.; pogosto: a(b) condita urbe L., Val. Max. od ustanovitve mesta (Rima), post conditam urbem Ci. ali post Romam conditam Ci. po ustanovitvi, ante Romam conditam Ci. pred ustanovitvijo; met.: c. Mavortia moenia (= Romam) V., tantae molis erat Romanam condere gentem V., qui locus a forti Diomede est conditus olim H., c. colonias Vell., insulam … Gades Vell. ali Ascenses Sibosque Iust. naseliti.

2. pren. ustanoviti (ustanavljati) = (o)snovati, uravna(va)ti, urediti (urejati), ustvariti (ustvarjati), uvesti (uvajati): ius iurandum Pl., civitates condere novas aut conservare conditas Ci., c. potestatem per arma S., Romani peste orbis terrarum conditi S. fr. ustvarjeni v pogubo, c. collegium novum L., aurea saecula V., nova fata V. določiti, famam Ph., novam sectam, morem Plin., mores gentis Cu., civitatem, regna, genus hominum, ex nomine ducis gentes Raetorum Iust., imperium, militarem disciplinam artemque bellandi Fl.; brezos.: naturā rerum conditum est, ut Ulp. (Dig.); occ. z zunanjim obj. pismeno sestaviti (sestavljati), opis(ov)ati, opevati: bella V., Caesaris acta O., festa numeris tuis O., laudes alicuius, praecepta medendi, aliquid annalibus Plin.; abs.: Homero condente Plin.; s proleptičnim obj. spis(ov)ati, zložiti (zlagati): carmen, poëma Graecum Ci., Chalcidico condita versu carmina V. v halkidskem (= Evforionovem) metrumu, c. longas Iliadas Pr., satirae genus Q., leges L., historiam Plin., librum de aliqua re Plin., memoriam, memorias Gell. (o zgodovinopiscu).

II.

1.
a) da(ja)ti, položiti (polagati) kaj na svoje mesto, spraviti (spravljati), (s)hraniti, shranjevati, vtakniti (vtikati): Q., Icti., aurum intro, minas viginti in crumenam Pl., licet illi pecuniam condere Ci., litteras, quas in aerario conditas habebant, proferunt Ci., rem domi suae conditam iam putare Ci. da je že na varnem, sacra in doliolis c. L., pocula condita servare V., c. opes V., Petr., omnem pecuniam agris mercandis T. ves denar vtakniti v nakup zemljišč = varno naložiti, medicamentum eā (lanā) naturalibus conditur Cels., c. venenum in auream pyxidem Suet.; pren.: consulatus iam domi conditus Ci. že zagotovljeno konzulstvo, quam ob rem Sibyllam … conditam habeamus Ci. pustimo torej Sibilo (= Sibiline knjige) ob strani. Poseb. α) orožje „shraniti“ = vtakniti (vtikati) v nožnico, tok idr.: ensem H., gladium Sen. ph., Q., ferrum Ph., pugionem Suet.; pesn. = zasaditi (zasajati), zabosti (zabadati), zadreti (zadirati): ensem in pectore adverso, ensem in ore adverso, ferrum adverso sub pectore V., ensem in pectus O., digitos in lumina (oči) O., iugulo (abl.) vel pectore telum O., venabulum urso Mart.; pren.: stimulos alicui in pectore caecos c. O.; v pass. condi = uperiti se, zad(i)rati se: nihil tam facile in corpus quam sagitta conditur Cels. β) osebe shraniti, pogosto = pripreti (pripirati), zapreti (zapirati), (za)stražiti, (za)varovati: puerum in cunas Pl., piratas in carcerem condi imperat Ci., eum vivum in arcam c. L., in vincula, in custodiam c. aliquem L.; pesn.: ni teneant rigidae bella serae O. γ) mrliče shraniti (shranjevati), pokopa(va)ti, zagrebsti (zagrebati): Ph., Lucan., Plin. Val., Fl., mortuos cerā circumlitos c. Ci., corpora c. … e more Aegyptio T., hunc … conde sepulcro, non te optima mater condet humo, reliquias divinique ossa parentis condidimus terrā, animamque sepulcro condimus V., tumulo fraternas c. umbras O., inique Tomitana condar oportet humo? O., c. rite manes Plin. iun., cineres in urnas Suet.; pren.: Alexandrum … intemperantia bibendi … condidit Sen. ph. je spravila pod zemljo. — Od tod subst. pt. pf. conditī -ōrum, m pokopanci, mrtveci, mrliči, pokojniki: prodire ab aggeribus (grobov) conditos Arn.; occ.
b) obr.: c. fulgura publica Iuv. (o drobogledu) reči, ki jih je zadela strela, zagrebsti, Arruns dispersos fulminis ignes colligit et terrae … condit Lucan.
c) medic. čreva, kosti idr. uravna(va)ti: c. prolapsa intestina, articulum Cels., plantarum ossa conduntur Cels.

2. pren.
a) v duši (s)hraniti, v spominu (o)hraniti, zapomniti si, pomniti: teneo omnia, in pectore condita sunt Pl., signa tibi dicam, tu condita mente teneto V. ti jih dobro v duši hrani, vocem memori aure c. O., mandata corde memori c. Cat., memori condita mente narrare Sil., ista condenda in animum sunt Sen. ph. to si je treba k srcu vzeti.
b) čemu počitka da(ja)ti: c. fera murmura Pr., vocem a contentione Q.
c) konč(ev)ati, dokončati, čas prebiti, preživeti (preživljati): condit quisque diem collibus in suis H. preživi = uživa do konca, (sol) referetque diem condetque relatum V., longos cantando puerum memini me condere soles V. da sem preživel popevajoč, noctem devexo cursu c. Sil.; — od tod obr.: condere lustrum L. cenzuro končati z žrtvijo; c. portenta sua Sil. (o bogovih) storiti, da se iztečejo.

3. occ.
a) sadeže, žito, vino idr. spraviti (spravljati), (s)hraniti, nasuti (nasipati) v kaščo: Col., Front., Aug., Icti., mustum in dolium, vinum Varr., fructus condere et reponere Ci., ut esset locus condendis fructibus Ci., c. frumentum liberorum causā Ci., messem Tib., si proprio condidit horreo, quidquid de Lybicis verritur areis H., pressa puris mella condit amphoris H., Sabinum … Graeca quod ego ipse testa conditum levi H., oleum conditum Suet. shranjeno = staro olje; abs.: condere largius Col. obilneje sadeže v kaščo spravljati; pren.: condo et compono, quae mox depromere possim H. nabiram in hranim. — Od tod subst. pt. pf. conditum -ī, n: Paul. (Dig.) in nav. pl. condita -ōrum, n: Veg. idr. pozni pisci pospravljeni pridelki, spravila, (napolnjena) shramba.
b) sadje v vino, kis idr. vložiti (vlagati), vkuha(va)ti: lentiscum in acetum Ca., corna condita in liquidā faece O. v kisu, ficūs in orcas c. Col.

4.
a) skri(va)ti, zakri(va)ti, prikri(va)ti: quidquid placuit iocoso condere furto H. Kam? z in ali sub in acc.; kje? z in in abl.: intima more suo sese in cunabula condent V., aquae … se condiderant in viscera (terrae) O., c. se in specus Cu., se sub lectum c. Suet.; tudi: per omnes condunt se Teucri portas V. se splazijo skozi vse vhode in se poskrijejo v taboru; quam multa in foliis avium se milia condunt V., c. in silvis armatum militem Cu.; pogosto s samim abl.: c. se portu, lacu V.; med. condi skri(va)ti se: notā conduntur in alvo V., optato conduntur Thybridis alve͡o V. so skriti v = dospó do struge; s proleptičnim atrib.: scuta latentia condunt (= condunt ita, ut lateant) V.; pren.: iram c. T. prikrivati, zatajiti, tako tudi: iurgia sub tacita laetitia c. Pr. Pesn. (o soncu, luni, zvezdah, nebu): sol et exoriens et cum se condit in undas V., cubiculum, in quo sol nascitur conditurque Plin. iun., sol conditus in nubem V. zastrto, skrito, lunam condunt nubes H., luna condita tenebris T., saevus ubi Orion hibernis conditur undis V. kjer tone, zahaja, caelum condidit (Iuppiter) umbrā V.; (o gori): caput inter nubila condit V. zakriva svoj vrh; (o reki): in mare conditur Ufens V. se izliva; druge prispodobe: sopor lumina condit V. ali condit natantia lumina somnus V. zapre, zatisne oči, alicuius lumina Pr. ali labentes oculos condere O. umirajočemu oči zatisniti, in aeternum conditi oculi Ap. zatisnjene, toda: oculi conditi Plin. ali oculi introrsus conditi Sen. rh. udrte; condita cum verax aperit praecordia Liber H. (enalaga) odpre „zaprto“ srce = napravi človeka zgovornega in odkritega, arboris in frondes condita Myrrha novae Pr. spremenjena, preobražena.
b) (o brodnikih) = locum abscondere kak kraj spred oči izgubiti (izgubljati), za seboj pustiti (puščati): urbes, litora Val. Fl., locum citā penitus carinā Val. Fl.

deny [dinái] prehodni glagol
zanikati, (u)tajiti; odreči, odrekati se; odbiti, pritrgati

there's no denying ne da se zanikati, treba je priznati
I don't deny but he may thought so ne trdim, da ni tako mislil
he will not be denied ne da se odpraviti
to deny o.s. to s.o. dati se pred kom zatajiti
to deny o.s. s.th. ne si česa privoščiti
to deny on oath s prisego zanikati

desmentir [-ie/i-] na laž postaviti, demantirati, zanikati, ovreči, za napačno proglasiti; ne se skladati, s prave poti kreniti

desmentir su cuna zatajiti svojo dobro vzgojo
desmentir las sospechas odstraniti sum
desmentirse nasprotovati si

exuō -ere -uī -ūtum (ex in indoev. kor. eu̯ō, ou̯ō, u obleči; prim. lat. induō, subūcula, exuviae, vestis)

I.

1. sleči, odložiti: pallam Pl., vestem Lucr., Cu., Vell., praetextam Plin. iun., Amor … alas exuit V., tu Troianos exue caestus V.; z abl.: umero (z ramena) exuit ensem V., exuit hic humero pharetram O.; z dat. personae: vincula pugnat exuere sibi O. sneti si, exuet haec reduci clipeum O. bo odvzela.

2. vzeti iz česa, potegniti iz česa: ensem vaginā, telum magno e vulnere Stat.; pren.: hominem ex homine Ci. vso človečnost zatajiti.

3. pren. odložiti, znebiti se česa, rešiti se česa: faciem et membra V., hominem (človeško podobo) O.; z abstr. obj.: omnem humanitatem Ci., mentem (mišljenje) V., silvestrem animum (divjo nrav) V., antiquos mores L., iugum = servitutem L. otresti, fastūs, feritatem, metum, vultus severos O., statum Cu., mentitum colorem Q., vitia, virtutes T., obsequium T. odpovedati, amicitiam, societatem T., promissa T. ne izpolniti, fidem, pacem, pacta, ius fasque T. prelomiti, patriam T. odreči se, iussa T. ne zmeniti se za … , magistrum T. odsloviti, Tarpeia animam exuit O. pusti, izdihne. —

II.

1. sleči = razgaliti, odkriti, znebiti se česa: magna ossa lacertosque V., magnos membrorum artus V., mensas et opertos orbes Mart.; z abl.: palmas vinclis V. spone z rok sneti, exuēre pellibus … membra H. slekli so kože iz udov = odložili so kože, exuere se iugo L., se his monstris O., se tunicā Gell.; s praep.: ex his se laqueis Ci., hordea de palea O. očistiti plev. V pass. z grškim acc.: unum exuta pedem vinclis V. na eno nogo bosa, cornua exuitur O. izgubi rogove, exutus tunicam Ap.; med. = sleči se: exuimur Mart. Pren.: exuere se omnibus vitiis Sen. ph., se curis mortalibus Sil.

2. pren. sleči koga česa = rešiti koga česa, (od)vzeti komu kaj: id (aes alienum) … se (ga) agro paterno … exuisse L., praecipui avitis bonis exuuntur T., omnibus fortunis exutus T. brez … , detractam … non veste modo, sed et bonis exuit Suet.; z dat.: exutus formae Sil.; abs.: exuto Lepido T., hi … exuunt montes Stat. oplenjujejo; voj. sovražniku (od)vzeti kaj, prisiliti sovražnika, da kaj odvrže: Vell., Fl., hostem impedimentis, hostium copiis fusis armisque exutis C., exuere ipsum regem … armis, hostem classe S., qui … videbit … exutos Arcadas armis V., plerosque (hostium) armis exuerunt L., exuere aliquem castris, praedā L.

faccia f (pl. -ce)

1. obraz:
perdere la faccia osramotiti se
salvare la faccia ohraniti, rešiti dostojanstvo
uomo a due facce dvoličnež
aver la faccia di dire o fare qcs. drzniti si kaj reči ali storiti
voltare la faccia a qcn. zatajiti koga
in faccia, di faccia, sulla faccia a qcn. o qcs. pred kom ali čim
a faccia a faccia con qcn. vpričo nekoga, tik pred kom
guardare bene in faccia qcn. pren. biti odkrit s kom
dire le cose in faccia a qcn. pren. povedati komu kaj v obraz
non guardare in faccia a nessuno pren. ne ozirati se na nikogar, biti nepristranski
alla faccia di chi ci vuole male navkljub tistemu, ki nam želi slabo
alla faccia tua! vulg. ti pezde!

2. izraz, poteze:
una faccia patibolare obraz hudodelca
faccia da galantuomo pošten obraz
fare la faccia feroce pren. delati se hudo strogega
faccia di bronzo, faccia tosta nesramnež; človek, ki ga nobena stvar ne vrže iz tira, ki ga nič ne gane

3. stran, pročelje:
la faccia della casa dà sulla piazza pročelje hiše gleda na trg
sulla faccia della terra na zemeljskem površju
l'altra faccia della luna druga stran meseca (tudi pren.);
l'altra faccia di qcs. druga stran nečesa, druga plat nečesa
le mille facce di una questione pren. nešteti vidiki nekega vprašanja

4. mat. ploskev

faux, fausse [fo, fos] adjectif napačen, nepravi, nepristen, ponarejen; lažniv, neresničen, dozdeven, dvoličen, hinavski; neutemeljen, narobe, kriv; (vrata, okno) slep; (barva) obledel, nedoločen; (klavir) neuglašen; masculin ponaredek, ponareditev, posnetek; napačen podatek

fausse alarme (ali: alerte) prazen alarm, prazen strah
fausse-attaque navidezen napad
faux billet masculin de banque ponarejen bankovec
clé fausse napačen ključ
fausse-clé vitrih, odpirač
fausse couche (médecine) splav, prezgodnji porod
faux départ masculin, (sport) napačen start
faux en écriture ponareditev dokumenta
faux frais masculin pluriel nepredvideni izdatki, stranski stroški
faux frère (familier) človek, ki obljubi pomoč, a potem ne drži besede
faux jour masculin indirektna, slaba svetloba
fausse manche féminin narokavnik
fausse-monnaie féminin ponarejen denar
faux-monnayage masculin ponarejanje denarja
fausse nouvelle féminin netočna, izmišljena, lažna novica
fausse fenêtre, porte slepo okno, slepa vrata
fausses perles féminin pluriel umetni biseri
faux serment masculin kriva prisega
fausse-voûte féminin dozdeven obok
à faux napačno, krivo
accuser à faux quelqu'un po krivem koga obtožiti
chanter, jouer faux napačno peti, igrati
faire faux bond (figuré) odpovedati, zatajiti
faire un faux départ (sport) napačno startati
faire un faux pas spotakniti se; napraviti spodrsljaj
faire fausse route biti na nepravi poti, zaiti na stranska pota
faire une fausse sortie hliniti odhod, a končno le ostati
s'inscrire en faux contre quelque chose spodbijati resničnost, točnost kake stvari
porter à faux poševno (krivo) stati, figuré počivati na negotovih temeljih
prendre une fausse direction ubrati napačno smer
c'est du faux to je nepristen nakit
il est faux comme un jeton, (populaire) c'est un faux jeton (on) laže, kot pes teče

lásten (-tna -o) adj.

1. proprio:
imeti lastne dohodke avere redditi propri

2. pog. suo, proprio:
iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità

3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue

4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù

5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
videti na lastne oči vedere coi propri occhi
sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
bati se lastne sence aver paura della propria ombra
trg. lastna cena prezzo di costo
fiz. lastna frekvenca frequenza propria
elektr. lastna indukcija autoinduizione
ekon. lastna sredstva mezzi propri
teh. lastna teža vozila peso a vuoto
lingv. lastno ime nome proprio
lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
PREGOVORI:
lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda

potaji|ti se (-m se) sich ducken (tudi figurativno), mäuschenstill bleiben
| ➞ → pritajiti (se), zatajiti