Franja

suf-fundō² (sub-fundō) -ere -fūdī -fūsum (sub in fundere)

1. suffundere alicui rei ali alicui aliquid
a) (o tekočinah) spodaj vli(va)ti, spodaj zli(va)ti, spodaj razli(va)ti, podli(va)ti: vinum salutare Macr.; preg.: clam … aquam frigidam subdole suffundunt Pl. skrivaj … zahrbtno podlivajo mrzlo vodo = skrivaj … zahrbtno obrekujejo; klas. le med. spodaj (pod čim) se razli(va)ti, teči pod čim: animum esse cordi suffusum sanguinem Ci. pod srcem tekoča kri, quibus intumuit suffusa venter ab unda O. od vode, tekoče pod kožo = od vodenice, quorum (sc. imbrium) aqua tacite suffunditur Sen. ph., sanguinem oculis suffusum emendant Plin. podpluto kri v očeh, bilis subfusa Plin. pod kožo razlit žolč = zlaténica, rumeníca, ulcera alte suffusa medullis Cl.
b) metaf. pesn. in poznolat. (o rdečici in bledici (bledobi) na obrazu): si (sc. luna) virgineum suffuderit ore ruborem V. če razlije (pravzaprav „podlije“) deviško rdečico po obrazu = če ji deviška rdečica zalije (oblije) obraz; sicer le med. in pass.: Masinissae haec audienti non rubor solum suffusus (sc. est) L. Masinise ni le oblila rdečica, animae rubor primum, deinde pallor suffunditur Sen. ph. po obrazu umirajočega se razlije najprej rdečica, potem bledica, pallor deinde suffusus est Cu. potem ga je (napol mrtvega) oblila bledica = potem je (napol mrtev) pobledel.

2. suffundere aliquid aliqua re
a) kaj s čim podli(va)ti, poli(va)ti, obli(va)ti, da(ja)ti čemu teči pod čim, kaj (po)rositi s čim, orositi (orošati) s čim, kaj namočiti (namakati) ali (o)močiti (omakati), (po)barvati, napolniti (napolnjevati), preplaviti (preplavljati), navda(ja)ti, zakri(va)ti, pokri(va)ti, prekri(va)ti, zastreti (zastirati) ipd.: tepido suffundit lumina rore O. porosi oči s toplimi solzami, s toplimi solzami prekrije oči, omnia suffundens mortis nigrore Lucr., suffunduntque sua caelum caligine (sc. nebulae) Lucr., rabidas suffundit sanguine venas Cl.; večinoma pass. in med.: lingua est suffusa veneno O., bile subfusi ali felle subfusi (suffusi) Plin. zlatenični ljudje, oboleli za zlatenico, agricola minio suffusus Tib. pobarvan, ut … vidit … Hyperionis orbem subfundi maculis Stat., crebro suffusae lanae Plin. pogosto namočena volna, superpositis lanis, quae subinde subfundantur Plin., equus suffusus P. Veg. ki so mu noge otekle, igne suffusae genae Sen. tr. ognjeno podpluta, si cruore suffunduntur oculi Plin. če so oči podplute, lacrimis suffundi Plin. iun. zasolziti se, inbecillos oculos esse scias, qui ad alienam lippitudinem et ipsi suffunduntur Sen. ph. ki se … tudi same zasolzijo; z gr. acc.: lacrimis oculos suffusa nitentīs V. s solznorosnimi očmi, (sc. lupus) rubrā suffusus lumina flammā O. z ognjenordeče podplutimi očmi.
b) metaf. (o rdečici na obrazu): illa … pulchra verecundo subfuderat ora (gr. acc.) rubore O. je sramežljivo zardela (zažarela) v lepa lica, candorem (gr. acc.) roseo suffusa rubore O., vultum rubore suffundere Hier. zardeti (zažareti) v lica, in ore impudentia multo rubore suffusa Plin. iun., multo pudore suffunditur Plin. iun. oblije ga obilna rdečica; abs.: suffundere aliquem (sc. rubore) povzročiti (storiti, poskrbeti), da kdo zardi (da koga rdečica oblije), izvabiti (priklicati) komu rdečico na lica: haec et huiuscemodi Theophrastus disserens, quem non suffundat Christianorum? Hier. katerega kristjana bi ob takih njegovih besedah ne oblila rdečica?; pass. suffundi (sc. rubore) zardeti: sancti viri est suffundi, si virginem viderit Tert.; pren.: aequabili calore suffusus aether Ci. napolnjen, prežarjen, animus nulla in ceteros malevolentia suffusus Ci. ne navdan z nobeno zlohotnostjo do drugih = brez sleherne zlohotnosti do drugih, sales suffusi felle O. z žolčem prepojeni = ujedljivi, zajedljivi, porogljivi, littera suffusas quod habet maculosa lituras O. s solzami zabrisana mesta, oculi suffusi voluptate Q.

3. na kaj, v kaj nali(va)ti, prili(va)ti, vli(va)ti: aquulam Pl., mare vinis Pl., „bene vos, bene te … optime Caesar!“ dicite suffuso terbona verba mero O., suffundere merum in os mulae Col., suffundere ius (omako) Col., in doliis sarmenta componentes acetum suffundunt Vitr.; pren.: cibo suffundamus vires Varr. — Od tod adj. pt. pf. suffūsus 3 sramežljiv; v komp.: ab his annis et suffusior et vestitior sexus est Tert.

tapar po-, za-kriti, zastreti; zamašiti, zapreti; skriti, prikriti; Čile plombirati (zobe)

tapar la boca (fig) usta komu zamašiti, utišati
tapar el camino pot zapreti
taparse pokriti se, zagrniti se, zastreti se (žena); bikob neugodno se postaviti (bik pred bikoborca)
taparse los oídos ušesa si (za)mašiti

tapizar [z/c] tapecirati, s tapetami obložiti; prevleči, oblaziniti, prekriti, zastreti, obložiti

überhängen³ pregrniti, pogrniti, zastreti, zagrniti

umbrí -ésc vt.

1. obsenčiti, zasenčiti

2. zastirati, zastreti

veil² [véil] prehodni glagol
zastreti, zakriti
figurativno prikriti, skri(va)ti svoje namene

to veil one's face zakriti si obraz
he veiled his disappointment under a smile prikril je svoje razočaranje z nasmeškom
neprehodni glagol
postati nuna (redovnica)

velar zastreti; figurativno poročiti

velarse poročiti se

velare¹

A) v. tr. (pres. velo)

1. zagrniti, zagrinjati; zakriti

2. pren. zastreti, zastirati

3. pren. zakrivati

B) ➞ velarsi v. rifl. (pres. mi velo)

1. prekriti se

2. zastreti, zastirati se

3. skrivati se

4. pokriti se s tančico, pajčolanom

5. relig. ponuniti se, postati redovnica

vēlō -āre -āvī -ātum (vēlum 2.)

1. ogrniti (ogrinjati), zagrniti (zagrinjati), pokri(va)ti, zakri(va)ti, prekri(va)ti, zastreti (zastirati), ovi(ja)ti: Pl., H., Cat., Sen. ph., Aus. idr., velatus pennis, Delius nebulā velatus O., togā velatus L., capite velato Ci., L., Q., velatā manu Col. z rokavicami (napr. nudā manu), cornua velatarum obvertimus antemnarum V. z jadri opremljenih jadrnic, prunam velante favillā O., torum vestibus velare O., et pecudum fulvis velatur (sc. gens) corpora saetis V.; subst. gerundiv velanda corporis Plin. iun. sram = spolovila.

2. occ.
a) obleči (oblačiti): Cu., H., Tib. idr., velatus veste, amictu, tunicā O., nec te purpureo velent vaccinia fuco O. ne bodi oblečena v obleko, škrlatno pobarvano z brusnicami.
b) accēnsī vēlātī (voj. t.t.) lahko oblečeni: Ci. (gl. accēnsus).
c) ovi(ja)ti, oplesti (opletati), obda(ja)ti, (o)krasiti, (o)kinčati, (o)venčati: caput velatum filo (z obvezo) L., velare tempora myrto V. ali vittis O., velatus tempora (gr. acc.) vittā O., velāre delubra fronde V., Palatia sertis O., velata frondibus hasta O., oratores velati ramis oleae V.

3. metaf. prikri(va)ti, zakri(va)ti, skri(va)ti za čim, s čim: Sen. tr., Plin. iun. idr., odium fallacibus blanditis T., simulatione amoris primas adulescentis cupidines T. — Od tod adv. pt. pf. vēlātō na skrivnem, skrivaj, v temi, v t(e)mini: Tert.

verhängen zastreti; eine Strafe: naložiti, izreči; einen Elfmeter: dosoditi; eine Sperre: odrediti; den Ausnahmezustand: razglasiti

verhüllen zagrniti, zagrinjati; zastreti, zastirati; prikriti

voalá -éz vt. zastirati, zastreti, zakriti, prekriti

zàstrijeti zȁstrēm (ijek.), zàstrēti zȁstrēm (ek.) (se) zastreti, zagrniti, prekriti (se): kad mrak zastre svu sobu; snježna bjelina zastrla je zemlju; nebo se zastrlo oblacima

zàvjesiti -īm (ijek.), zàvesiti -īm (ek.) zavesiti, zastreti: zavjesiti vrata zastorom, zavjesom

завешивать, завесить zastirati, zastreti

заві́сити -ві́шу док., zastréti -strèm dov.

заволакивать, заволочь zastirati, zastreti; pokri(va)ti; (lj.) s seboj vlačiti, vleči, potegniti;
нёбо заволйкивает nebo se oblači

завуалировать zastreti, zagrniti v kaj; (pren.) zamegliti

занавешивать, занавесить zastirati, zastreti (z zaveso)

заслони́ти -лоню́ док., zasloníti -slónim dov., zastréti -strèm dov.