Franja

in-crepō -āre, k temu (od *increpere) increpuī, increpitum: Ci., šele poklas. increpāvī, increpātum.

I. intr.

1. zašumeti, zarožljati: Mavors clipeo increpat V., Umber increpuit mālis V. zaškriplje (z zobmi), increpuere arma L.; occ.: zakričati, zaklicati, zavpiti: ultro animos tollit dictis atque increpat ultro V.; z in in acc.: in Fulvi similitudinem nominis L. sramotiti se …

2. metaf. oglasiti se, ganiti se, vzbuditi se: quicquid increpuerit, Catilinam timeri Ci. „pri najmanjšem šumu“, simulatque increpuit suspicio tumultus Ci., unde si quid increparet terroris L.

— II. trans.

1. z acc. rei:
a) povzročiti (storiti), da kaj zazveni (zadoni, zabobni, zabuči, zagrmi); prvotno s prolept. obj.: tuba sonitum increpuit V.; prim. increpui hibernum Pl. vzbudil sem zimski vihar; potem z zunanjim obj.: Iuppiter increpuit nubes O., unda (navis) latus i. V. bok ladje, digitis increpuisse lyram O. manūs i. O. ploskati z rokami; occ.: Sabella pectus increpant carmina H. „prodirajo (šumeč) v prsi in jih razganjajo“.

2. (grajajoč) zaklicati komu kaj, očitati, grajati; z acc. pron.: haec in regem increpans abiit L.; z ACI: simul increpante … habere quaestorem ea, quae … L.; s subst. obj.: eorum mollitiem ignaviamque L.

3. z acc. personae
a) zagrmeti nad kom: timeo totus, ita me increpuit Iuppiter Pl.
b) zaklicati komu, (z glasom) spodbuditi (spodbujati) koga: morantes aeris rauci canor increpat V.
c) zarežati, zadreti se, zagrmeti, zaropotati nad kom, zmerjati, (o)zmerjati, ošte(va)ti, psovati, sramotiti, zasmehovati, grajati, porogljivo klicati (kričati) komu ali za kom: Pl., Plin. iun., Suet., Fl. idr., qui C. Caesarem saepe increpuit Ci., cur me flentes potius prosecuti sunt, quam inercpantes retinuerunt? Ci., increpor a cunctis O., maledictis omnes bonos i. S., aliquem i. verbis, clara voce L.; pesn.: boves stimulo incr. Tib. spodbadati, i. absumptum Itym Pr. ali i. suā natā dignum vixisse sororem Pr. z nevoljo tožiti, potožiti se, tarnati. Za glagolom lahko nastopa: ACI: L., finalni stavek: H.; odvisni vprašalni stavek: L.; kavzalni stavek s quod: L. Sklada se tudi z dvojnim acc.: i. aliquem desertorem proditoremque T.; z acc. pron. (poleg acc. personae): num quid increpavit filium? Pl. Pri poznejših piscih se nahaja gen. rei: aliquem avaritiae, segnitiae i. Suet., levitatis et inconstantiae increpitus Ap. grajati radi … , očitati, (ob)dolžiti, (o)kriviti; v pass. z NCI: increpabatur Maxentio favisse Aur.

in-equitō -āre jezditi, voziti se po čem, preko česa, proti čemu, z dat.: patentibus campis Fl., horrenti fascino Arn.; z acc.: Aurora caelum inequitabat Ap. se je vozila po nebu = je napočila, Aurora commodum inequitante Ap.; metaf.: alicui inequitare rogati se komu, zasmehovati koga: frustra alicui Arn., philosophiae Macr., tam foedis mysteriis Arn.

īn-sultō -āre -āvī -ātum (frequ. k stlat. obl. īnsulīre = īnsilīre; in praep. saltāre)

1. skakati na (v) kaj, po čem, ob čem, poskakovati: equitem (konja) docuere insultare solo V. poskakovati, plesati, haedi floribus insultant V. skačejo sem ter tja po … Priami busto insultat armentum H., Batavi insultant aquis T. skačejo v vodo, fores calcibus i. Ter., eques iugo i. Sil., insultat fraude pharetrae Sil., insultando tripudiantes Amm.; pren. o ladji: carinae insultavere fluctibus O. so „plesale“ na valovih; o ognju: insultat ignis culminibus Sil.; pesn. trans.: nemora insultant (Baccho) thiasis V. rajajo skozi loge.

2. metaf. „plesati po kom“ = rogati se, posmehovati se mu, zasmehovati, zasramovati ga, po mili volji se izživljati nad kom, naplesti (napletati), zagosti komu, prevzetno ravnati s kom: nec mihi credibile est quemquam insultasse iacenti O. (podoba o zmagovalcu, ki stopi z nogo na mrtvega nasprotnika), num tibi insultare in calamitate videor Ci., casibus alicuius O., capiti V., omnibus capitibus Suet., equis Lucr., mihi tam duris moribus Pr., malis rebus Stat., fortunae hostium Iust., arbitrio nostrorum, vigori publico, temporum iniquitati Amm.; tudi trans.: unus insultabat multos Ci., i. alicuius patientiam T., principis cubiculum T., bonos S. fr.; s praep. in: in rem publicam i. Ci., in horum miserias Corn.; z abl.: morte alicuius Pr. ob smrti; abs. rogati se, prevzeten biti, od veselja poskakovati: L., Iust., cernis, ut insultent Rutuli? V. kako se rogajo, victor insultans V.

ironiser [-ze] verbe transitif po(d)smehovati se, rahlo (prikrito) se norčevati, zasmehovati, smešiti, ironizirati

ironizzare

A) v. tr. (pres. ironizzo) smešiti, zasmehovati; norčevati se iz

B) v. intr.
ironizzare su ironizirati, smešiti, zasmehovati (koga, kaj), norčevati se (iz koga, česa)

ir-rīdeō (in-rīdeō) -ēre -rīsī -rīsum

1. intr. smejati se (čemu, komu, ob čem), šaliti se pri (ob) čem, rogati se: ne quem inridendi nobis daret et iocandi locum Ci., omnes, cum loqui coepit, inrident Ci., tum illa irridens Ph., (Lemnii) irridentes responderunt N., in re tantā irrides Ter.

2. trans. zasmehovati, zasramovati, (po)rogati se (komu): N., Lucr., Suet., Cl., legatos nostros ab Antonio despectos et inrisos esse Ci., irrisit squalorem vestrum Ci., irridebatur haec reconciliatio Ci., rursus procos irrisa priores experiar V., vana et toties irrisa T., aliquem irrisum habere Pl. koga za norca (bebca) imeti, rogati se mu. — Od tod adv. pt. pr. irrīdenter zasmehljivo, porogljivo: Aug. — Soobl. irrīdō (inrido) -ere: Caecil. ap. Fest.

irridere^* v. tr. (pres. irrido) knjižno zasmehovati; norčevati se (iz)

ismijávati ismìjāvām (ijek.), ismejávati ismèjāvam (ek.) zasmehovati: ismijavati koga; ima ljudi koji ismijavaju svaku vrijednost

jibe¹ [džáib]

1. samostalnik
roganje, zasmeh

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
rogati se, zasmehovati

lūdō -ere, lūsī, lūsum (prim. gr. λοίδορος psujoč, sramoteč, λοιδορέω psujem, sramotim, λίζει = παίζει Hsch.)

1. vzigravati se, plesati (o človeku, živalih in stvareh): fecerat … geminos huic (sc. lupae) ubera circum ludere … pueros V. kako sta razigrana, in numerum (po udarcih, po taktu) Faunosque ferasque videres ludere V., ludis circensibus … quadraginta ursos et elephantos lusisse L. da je nastopilo, ludit Maeandros in undis O., cymba ludit in lacu O., iubae ludunt V. vihrajo, iuba per cella ludens Sil.

2. igrati (se); najprej o brcanju žoge in metanju diska: l. pilā Ci. brcati žogo, igrati se z žogo, ludere qui nescit, campestribus abstinet armis (tj. žoge in diska) H.; od telesnih vaj preneseno na druge igre: l. tesseris Ter., aleā Ci., O. idr. ali in aleā Icti. s kockami igrati, kockati, seu trocho (z obročem) seu alea H., talis Ci., Plin. kockati, nequiore talo Mart. z nepravimi kockami igrati, in pecuniam Icti. za denar igrati, in latrunculos Vop. šah igrati; abs.: lusimus per omnes dies Suet.; brezos.: Aug., horā tertiā bibebatur, ludebatur Ci.; pesn. in poklas. trans.: l. par impar H., Augustus ap. Suet. (na) sodo ali liho igrati, latronum proelia (prim. latrō -ōnis) O. šah igrati, aleam, Troiam Suet., ducatūs et imperia Suet. vojskovodjo (generala) in cesarja igrati; scriptae, quibus aleā luditur, artes O.; pren.: consimilem l. ludum Ter. isto igro igrati = enako storiti, kar je kdo drugi storil, ludum insolentem l. H. objestno igro igrati = biti objesten.

3. igraje, za šalo, za kratek čas ukvarjati se s čim ali poče(nja)ti kaj, kratkočasiti se, (po)igrati (poigravati) se s čim, šale uganjati, (po)šaliti se: videant, ad ludendumne (za šalo) an ad pugnandum arma sint sumpturi Ci., pueris ludentes minamur Ci. v šali, l. armis Ci., Lucr., palaestrā O., l., quae vellem V., calamo V. igrati na piščal, versibus incorruptis V., Syracosio versu V. (o Taliji) za šalo gojiti Teokritovo idilo, bucolicis iuvenis luserat ante modis O., lusit tua musa O., credite, non ludo H. ne šalim se; trans.: causam illum disputationemque Ci. šaljivo dognati, carmina pastorum V., plurimā nocte luserat V. ponoči se je bil največ pošalil, si quid olim lusit Anacreon H., opus l. H. peščene hišice zidati, l. laeta et iuvenilia O. za šalo pesniti, luserunt ista poëtae Sen. ph. so pripovedovali izmišljotine, l. convicia Mart. za šalo so drug drugega psovali, pericula l. Mart. za kratek čas se uriti v prestajanju nevarnosti; occ.
a) igraje (šaleč se) prebiti, preživeti (preživljati): otium Mart.
b) pren. α) igrati se s čim = razsipavati s čim: viribus imperii Sen. ph. β) zaman (zastonj) uporabljati, zaman (zastonj) posegati po: operam Kom., Fr. zaman se truditi. γ) (o polteni ljubezni) ljubiti se, ljubimkati s kako žensko: O., Petr., Suet., ludite ut lubet Cat., ludite, sed furto celetur culpa modesto O., lusisti satis, edisti satis H., l. in aliquā Pr.

4. koga ali kaj šaljivo prikaz(ov)ati, predstaviti (predstavljati): civem bonum l. Caelius in Ci. ep., Phoebi mendacia l. Suet. poet., magistratum l. Ap., simulacra Martis l. Cl.

5. za bedaka (za bebca, za norca imeti) koga, bedaka (bebca, norca) delati iz koga, norce briti iz koga, šegav biti do koga, norčevati se iz koga, dražiti, oponašati koga: Kom., ludi te non intellegebas? Ci., Domitius in senatu lusit Appium Ci., l. verbum Ci. ep., ludit pedes glacies L., l. ingenium eius Suet., praesaga ludunt praecordia sensus Sil.

6. zasmehovati, zasramovati: haec autem oratio … omnium irrisione ludatur Ci.

7. koga za nos voditi, za nos potegniti (vleči), (pre)varati, prelisičiti, (o)goljufati, (o)pehariti, prekaniti, ukaniti (ukanjati): aliquem dolis Ter., te … senectus … falsā vatem formidine ludit V., an me insania ludit? H., arte ludi L., veste deus lusus O., quam (sc. Ledam) flumineā lusit adulter ave O., matris in admisso falsa sub imagine lusae error inest O., l. hostem Amm.

mock³ [mak]

1. prehodni glagol
zasmehovati, zasramovati, rogati se; oponašati, imitirati; varati, za norca imeti; kljubovati, upirati se

2. neprehodni glagol
rogati se (at komu)

moquer [mɔke] verbe transitif zasmehovati, rogati se (quelqu'un komu)

se moquer de quelqu'un, quelque chose norčevati se iz koga, iz česa, rogati se komu, čemu; briti norce iz, imeti za norca; familier požvižgati se na, ne se brigati za; šaliti se, ne vzeti za resno; za nos voditi (de quelqu'un koga)
je ne m'en moque pas mal to mi je (čisto) vseeno
vous vous moquez, je pense mislim, da ne mislite resno
vous vous moquez du monde! vi imate vse (ljudi) za norca!
il se moque de commettre une injustice si cela lui est profitable malo mu je mar narediti krivico, če mu je to v prid

motejar zasramovati, zasmehovati

motejar a alg. de ignorante koga zaradi neznanja zasmehovati

narguer [narge] verbe transitif zasmehovati, prezirati, v brk se smejati

narguer quelqu'un kljubovati komu

persiflá -éz vt. zasmehovati, smešiti, posmehovati se, norčevati se

persifler [-fle] verbe transitif spretno (o)smešiti, zasmehovati, (o)sramotiti; norčevati se (quelqu'un iz koga); verbe intransitif posmehovati se

pillory² [píləri] prehodni glagol
postaviti na sramotni oder
figurativno zasmehovati

railler [raje] verbe transitif smešiti, zasmehovati, norčevati se (quelqu'un iz koga); za nos voditi, za norca imeti; verbe intransitif šaliti se

se railler norčevati se, rogati se, posmehovati se (de quelqu'un iz koga)
je ne raille pas mislim resno
railler un homme politique par des chansons norčevati se iz politika s pesmimi, v pesmih
railler grossièrement surovo se rogati

razz [ræz]

1. samostalnik
ameriško, sleng posmeh(ovanje), roganje, zasmehovanje, dráženje, nagajanje, zafrkavanje

2. prehodni glagol
ameriško, sleng zasmehovati, zafrkavati, (pre)varati, prelisičiti, ogoljufati

reír* s smehom sprejeti, zasmehovati; smejati se, šaliti se

todos reían (con) sus chistos vsi so se smejali njegovim šalam
reír a boca llena od srca se smejati
reír a carcajadas na vse grlo se smejati
no tengo ganas de reír ni mi do smeha
dar que reír (a) v smeh spraviti, razvedriti
no me haga V. reír ne smešite se
no es cosa de reír to ni smešna stvar
echarse a reír (glasno) se zasmejati
reírse smejati se
reírse de alg. zasramovati koga, zasmehovati
no hay que reírse to ni nič smešnega
¡ríete tú! to si lahko misliš!
¡me río de ello! se požvižgam na to!
¡ríase V. de la juventud! (ironično) to Vi imenujete mladost!