Franja

in-hospitālis -e, adv. inhospitāliter (Tert.)

1. negostoljuben, nenaseljen, neobljuden, odljuden, zapuščen, pust: Caucasus H., pontus Ph. (= gr. πόντος ἄξεινος), litus Plin. iun.; metaf.: duritia Plin. o drevesu, pri katerem je cepljenje brezuspešno.

2. meton. ki greši zoper gostoljubnost, negostoljuben: feritas Plin.

lonely [lóunli] pridevnik
sam, osamel, samoten, osamljen, zapuščen

ameriško, pogovorno to be lonely for hrepeneti po

lorn [lɔ:n] pridevnik
arhaično & poetično osamljen, zapuščen

menschenleer zapuščen, brez žive duše

menschenlos zapuščen, prazen

nàpušten -a -o
1. zapuščen
2. opuščen
3. zanemarjen

òstavljen -a -o
1. zapuščen: -o dijete
2. spravljen, shranjen, deponiran; -ōst ž zapuščenost: usamljenost i ostavljenost

părăsít -ă (-ţi, -te) adj. zapuščen

pustíu -e (-i) adj. pust, zapuščen, puščoben; prazen

pȕstošan -šna -o pust, zapuščen, divji: pustošan svijet; -a zemlja

rusty [rʌ́sti] (rustily prislov)
rjast, zarjavel; rjaste barve; (o blagu) ponošen, obledel
figurativno zarjavel, star, zastarel, (ki je) iz vaje; zapuščen; napókel; (redko) hripav, hreščeč; šibek; (o slanini) žarek, žaltav
figurativno trmast, čemern, godrnjav, siten

to ride (to turn) rusty biti (postati) slabe volje; razjeziti se
to get rusty zarjaveti
my German is a little rusty moja nemščina je nekoliko zastarela

sōlus¹, gen. sōlīus, dat. sōlī (etim. nedognana beseda)

1. sam, edin: qui hoc noctis solus ambulem Pl., prendo hominem solum Ter., tot mei solius solliciti sunt causā Ter., rem narrabit sola soli Ter., solum unum hoc vitium Ter. zgolj le, cum sola decima legione C., quaerita ex solo C. njega samega = ko sta bila sama, solus primo profectus est N., solus regnat Ci., cum haec sit communis universi populi, illa solius tua Varr., res praetoribus erat nota solis, ignorabatur a ceteris Ci., cum omnes dixissent … fuisse, solus dixit non fuisse Ci., hic totam insulam obsidebat, ille Aetnam solam tenuit Ci., te unum solum suum sociorumque depeculatorem … venisse senserunt Ci. zgolj samo ti; pl. se pogosto sloveni z adv. le, samo, edino: solis duobus ictibus Pl., solae triginta minae Ter., novem solis diebus Ci., centum solos dies posthac victurum Suet., Locrenses sola quindecim milia militum habebant Iust.; z gen.: ego meorum solus sum meus Ter., solae animalium Plin., ut sola piscium animal pariant Plin.; s praep. nam. gen.: (sc. Stoici) soli ex omnibus eloquentiam virtutem … esse dixerunt Ci., de viginti solus restabam O.; tudi solus per se Ci., Lucr. idr. — Sōlum kot adv. = samo, le, zgolj: nos nuntiationem solum habemus Ci., statui eos solum nominare, qui duces fuerunt Ci.; adv. okrepljen z modo: solum modo, pisano nav. solummodo (gl. to besedo). Pogosto v nikalnih stavkih v zvezah non (nec, neque) solum … sed etiam (in) ne samo (le) … ampak tudi: qua in re Caesar non solum publicas, sed etiam privatas iniurias ultus est C., non solum Athenae, sed etiam cuncta Graecia N., neque solum fictum, sed etiam imperite fictum Ci.; non (neque), solum … sed et (= etiam) Ci., N., non solum … verum etiam Ci. ali non solum … verum … quoque H. ne samo (le) … ampak tudi, non (neque) solum … sed Ci., S. (in) ne samo (le) … ampak, non solum … sed ne … quidem Ci. ne le … ampak niti (še … ne), non solum … sed vix Ci. ne morda … ampak komaj, non solum … sed paene C. ne samo (le) … ampak skoraj, non solum … sed iam et paene Ci. ne samo (le) … ampak že in skoraj; tudi v obratni razporeditvi stavkov (z izpuščenim protivnim veznikom) etiam … non solum tudi … ne samo (le): Ci.

2. sam, osamljen, zapuščen: sola sum Ter., solae sumus Ter., solus atque omnium honestarum rerum egens S., solus ubi in silvis Italis … aevum exigeret V., sola domo maeret vacua (kot vdova) V., solane perpetuā maerens carpēre iuventā V. kot vdova, gaudet me solam vacuo tabescere lecto Pr. ovdovela, kot vdova, sedibus solam exteris deserere Sen. tr.

3. (o krajih) samoten, neobljuden, brezljuden, pust, prazen: loca Kom., Ci., S., N., terrae Pl., Ter., solis viis S. fr., acta (obrežje), litus, nemora, pascua V., Libyae solis erratur in agris V., sola sub rupe V., solo in monte Tib., solus angiportus H., sola insula Cat., ibant … sola sub nocte V. v brezljudni noči (ker so bili na poti sami in jih ni nihče srečal).

4. adj. solus = sl. adv. izredno, izjemno, silno, nadvse, zelo, prav, jako: solum id est carum mihi Ter., solus est homo amico amicus Ter., sine controversia ab dis solus diligere Ter.

Opomba: Gen. sg. soli: Ca. ap. Prisc.; dat. sg. f. solae: Pl., Ter.; voc. sg. sole le = Atticus ap. Prisc.

squalid [skwɔ́lid] pridevnik (squalidly prislov)
nesnažen, nečist, umazan; zanemarjen; beden
figurativno mizeren, zapuščen, ubog, nesrečen

stranded [strǽndid] pridevnik
nasedel (ladja), ki je obtičal
figurativno ki je v stiski, v škripcih, brez sredstev, zapuščen, brez pomoči, propadel

stranded goods naplavljene stvari (ki jih morje vrže na obalo)
stranded sailor brezposeln mornar

triftig² [Schiffahrt] Schifffahrt zapuščen, prepuščen morju

uncultivated [ʌnkʌ́ltiveitid] pridevnik
neobdelan, neskrčen (gozd)
figurativno nenegovan, zapuščen, zanemarjen, nekultiviran, divji, podivjan, surov

unfrequented [ʌnfrikwéntid] pridevnik
neobiskovan, slabo obiskovan; samoten (predel), zapuščen

vāstus 3, adv. -ē (prim. stvnem. wuosti prazen, pust, nepozidan, neobdelan = nem. wüst)

1. pust, zapuščen, opuščen, prazen, izpraznjen: loci coaedificati an vasti Ci., ager vastus et desertus, vasta ac deserta urbs L., solitudines Ci., lex erat lata vasto foro Ci. na praznem Forumu, na Forumu brez ljudi, dies per silentium vastus T. mrtvaško tih (naspr. ploratibus inquies); z abl. instrumenti: urbs vasta incendio ruinisque L.; z log. subj. v abl. z a, ab(s): abs te viduae et vastae virgines Enn. fr. zapuščene, osamele, urbs a defensoribus vasta L. zapuščeno od braniteljev, brez braniteljev, mons vastus ab naturā et humano cultu S. pust po svoji naravi in neobdelan (od ljudi).

2. occ. opustošen, pokončan, razdejan, uničen, razdet: Troia Pl., solum L.; pesn.: haec ego vasta dabo V. bom pokončal.

3. meton.
a) (o krajih) neizmeren, prostran, širen, obširen, obsežen: mare, Oceanus C., fluctus, campi, aether V.; analogija: iter O. preko širnega morja; o abstr.: potentia O., scientia Col. obsežno, široko, animus S. nenasiten.
b) velik, velikanski, silen, neznanski, grozen, grozovit, strašen, strahoten, strahovit: Typhoeus, manus (sc. Herculis) O., belua Ci., O., cervus vasti corporis Ph., crater, hastile, columnae O., arma, molares V.; o abstr.: ira O., clamor, murmur V., O., vires V., ad terram vasto pondere decidit V. z veliko (ogromno) silo.
c) surov, neolikan, neomikan, robat, grob, okoren, neokreten, neroden, štorast: vastus homo atque foedus Ci., sunt quidam vultu motuque corporis vasti atque agrestes Ci., oratio Corn., littera vastior Ci., omnia vasta ac temeraria esse L.

verlassen² Adjektiv zapuščen; Dachsbau usw.: opuščen

vernachlässigt zanemarjen, zapuščen; sich von X vernachlässigt fühlen imeti občutek, da (jo/ga) X zanemarja