Franja

sacrāmentum -ī, n (sacrāre) to, s čimer kdo sebe ali koga drugega obveže k čemu (na kaj)

I. (kot jur. t. t.)

1. varščina, kávcija, jamčevína, zastavna vsota, kaznína, ki sta jo morala v civilnih pravdah položiti obe stranki; tistemu, ki je pravdo dobil, je bila vrnjena, varščina stranke, ki je pravdo izgubila, pa je pripadla državni blagajni: G., FEST., ISID. idr., ea pecunia, quae in iudicium venit in litibus, sacramentum a sacro VARR., qui iudicio vicerat, suum sacramentum auferebat, victi ad aerarium redibat VARR., multae sacramentum CI.

2. meton. (vzajemni) poziv (vzajemno pozivanje) k vložitvi (položitvi) varščine (kavcije, jamčevine), pravdanje, pravda. To „pravdo“, ki je potekala ob položitvi varščine in je bila videti kot nekakšna stava, sta tožnik in toženec zaigrala in z njo skušala dokazati resničnost svojih in neresničnost nasprotnikovih trditev; končna odločitev oz. razsodba je bila v rokah centumvirov in sodnika: si negas, te sacramento quingenario provoco PROB., sacramento contendere CI. EP. ali sacramento contendere cum aliquo VAL. MAX. ob pozivu na položitev varščine se pravdati (s kom), iusto sacramento contendere cum aliquo CI. dobiti pravdo, zmagati v pravdi, non iniustis vindiciis ac sacramentis alienos fundos petebat CI., sacramentum alicuius iustum iudicare CI. razsoditi pravdo komu v prid, sacramenta pronuntiare non iusta ARN.; metaf. stava: ut sacramento contendas mea non esse CI. EP. da staviš. –

II.

1. (kot voj. t. t.) sprva le začasna in prostovoljna obveza vojaške službe: tum, quod numquam antea factum erat, iure iurando ab tribunis militum adacti milites; nam ad eum diem nihil praeter sacramentum fuerat L.; potem službena zlasti vojaška (za)prisega, prisega na zastavo, prisega zvestobe (lojalnosti): CU., Q., IUST., VEG., AMM. idr., aliquem militiae sacramento obligare CI. ali aliquem sacramento rogare C., L. ali adigere L., T. koga z zaprisego (s prisego) obvezati (obvezovati) ali zavezati (zavezovati) na vojaško službo, zapriseči (zaprisegati) koga na zvestobo, vzeti (jemati) koga pod prisego, adigere aliquem sacramento alicuius T. ali in nomen alicuius SUET. za koga, dicere sacramentum C. ali sacramento L. ali popolno dicere sacramento militari PLIN. IUN. priseči (prisegati) zvestobo, zapriseči se na vojaščino (vojaško službo), priseči (prisegati) na zastavo, zavezati se s prisego na vojaščino (vojaško službo), alicui sacramento L., PLIN. IUN. ali sacramentum apud (pred) se dicere iubet C., aetate aut valetudine fessi sacramento solvebantur T., neglecto sacramento C., sacramenti religionem rumpere L.

2. metaf. sploh (za)prisega, obveza: PETR., AP., EUTR., IUST., AMM., non ego perfidum dixi sacramentum H. nisem krivo prisegel, eos se sacramento, non in scelus aliquod abstringere PLIN. IUN. (o kristjanih).

3. meton. vojaška služba, vojna služba, vojaščina: longo Caesarum sacramento imbutus T., praemia sacramentorum IUV. –

III. v cerkveni lat. = skrivnost (nedoumljivost) svete vere, verska skrivnost, nedoumljivost, zakramènt, svetotájstvo: ECCL.

serment [sɛrmɑ̃] masculin prisega; trdna obljuba

serment professionnel službena prisega (sodnih, upravnih uradnikov)
déposition féminin sous serment izpoved pod prisego
prestation féminin de serment položitev prisege
(familier) serment de joueur, d'ivrogne prisega, na katero se ni zanesti, katere ne mislimo držati
serment d'Hippocrate tekst, ki določa dolžnosti zdravnikov do bolnikov in do družbe
serment politique obljuba zvestobe oblasti
serment judiciaire prisega pred sodiščem
faux serment kriva prisega
affirmer par serment potrditi s prisego
déclarer sous la foi du serment izjaviti pod prisego
faire préter serment à quelqu'un zapriseči koga
je vous en fais le serment prisegam vam to
se lier par un serment zavezati se s prisego
prêter serment priseči
témoigner sous serment pričati pod prisego

témoin [temwɛ̃] masculin priča; figuré znak, dokaz; biologie poskusna žival (rastlina); sport štafetna palica

témoin à charge, à décharge obremenilna, razbremenilna priča
témoin oculaire očividec
témoin des mariés priča pri poroki
témoin principal, numéro un, témoin-clef glavna priča
audition féminin des témoins zasliševanje prič
déclaration féminin de témoin izpoved priče
faux témoin kriva priča
témoin impartial nepristranska priča
lampe-témoin féminin kontrolna luč
assermenter un témoin zapriseči pričo
déposer comme témoin izpovedati kot priča
être témoin de quelque chose biti priča česa, biti navzoč pri čem
mes yeux en sont témoins z lastnimi očmi sem to videl
ce mot n'existait pas au 16^e siècle, témoin les dictionnaires de l'époque ta beseda ni obstajala v 16. stoletju, dokaz temu so slovarji iz tiste dobe
parler sans témoins govoriti med štirimi očmi
prendre quelqu'un à témoin sklicevati se na koga, za pričo ga poklicati

tender² [téndə]

1. samostalnik
ponudba, oferta (npr. za izvedbo kakega dela); ponujena vsota
ekonomija plačilno sredstvo
ekonomija predračun; dokaz

by tender ekonomija po razpisu, z razpisom
good tender temeljita ponudba
legal tender zakonito plačilno sredstvo
plea of tender dokaz obtoženca, da je bil pravočasno in je še pripravljen plačati tožniku toženo vsoto denarja
we are open to receive tender s sprejemamo ponudbe
to invite tenders razpisati ponudbeno licitacijo
to make a tender of one's services ponuditi svoje usluge

2. prehodni glagol
ponuditi, nuditi, staviti ponudbo; staviti na razpolago; predložiti predati
pravno dati dokaz; izraziti; plačati (dolg)

to tender an oath to s.o. zapriseči koga
to tender one's resignation podati ostavko
to tender one's services ponuditi svoje usluge
to tender one's thanks izraziti, izreči svojo zahvalo
neprehodni glagol
(po)nuditi se (for za)
sodelovati pri ponudbeni licitaciji (razpisu), predložiti oferto (for the dredging of a harbour za očiščenje luke)

zaprisega|ti [é] (-m) zapriseči ➞ → (regelmäßig) ➞ zapriseči

ἔν-ορκος 2 1. s prisego zavezan, zaprisežen, οὐκ ἀξιῶ σε ἔνορκον θέσθαι nočem te s prisego zavezati, zapriseči, ἔνορκον ποιοῦμαι prisežem. 2. s prisego potrjen, posvečen; θεῶν δίκα s prisego posvečeno božje pravo, ἔνορκόν ἐστί τινι nekdo je s prisego zavezan.

кля́тва -и ж., priséga -e ž.

• да́ти кля́тву zapriséči

приводить, привести voditi, privesti, (pri)peljati, navajati, navesti;
п. в беспорядок spraviti v nered;
п. доказательства navajati dokaze;
п. в ужас napolnjevati z grozo;
п. в замешательство spraviti v zadrego;
п. в чувство spraviti k zavesti;
п. в себя zavedeti se;
п. в движение pognati (stroj);
п. к убеждению preprič(ev)ati;
п. к присяге zapriseči;
не приведи Бог! Bog ne daj!;
не приведёт к добру, не приведёт ни к чему хорошему ne bo se dobro izteklo;