Franja

Zadetki iskanja

  • sacrāmentum -ī, n (sacrāre) to, s čimer kdo sebe ali koga drugega obveže k čemu (na kaj)

    I. (kot jur. t. t.)

    1. varščina, kávcija, jamčevína, zastavna vsota, kaznína, ki sta jo morala v civilnih pravdah položiti obe stranki; tistemu, ki je pravdo dobil, je bila vrnjena, varščina stranke, ki je pravdo izgubila, pa je pripadla državni blagajni: G., FEST., ISID. idr., ea pecunia, quae in iudicium venit in litibus, sacramentum a sacro VARR., qui iudicio vicerat, suum sacramentum auferebat, victi ad aerarium redibat VARR., multae sacramentum CI.

    2. meton. (vzajemni) poziv (vzajemno pozivanje) k vložitvi (položitvi) varščine (kavcije, jamčevine), pravdanje, pravda. To „pravdo“, ki je potekala ob položitvi varščine in je bila videti kot nekakšna stava, sta tožnik in toženec zaigrala in z njo skušala dokazati resničnost svojih in neresničnost nasprotnikovih trditev; končna odločitev oz. razsodba je bila v rokah centumvirov in sodnika: si negas, te sacramento quingenario provoco PROB., sacramento contendere CI. EP. ali sacramento contendere cum aliquo VAL. MAX. ob pozivu na položitev varščine se pravdati (s kom), iusto sacramento contendere cum aliquo CI. dobiti pravdo, zmagati v pravdi, non iniustis vindiciis ac sacramentis alienos fundos petebat CI., sacramentum alicuius iustum iudicare CI. razsoditi pravdo komu v prid, sacramenta pronuntiare non iusta ARN.; metaf. stava: ut sacramento contendas mea non esse CI. EP. da staviš. –

    II.

    1. (kot voj. t. t.) sprva le začasna in prostovoljna obveza vojaške službe: tum, quod numquam antea factum erat, iure iurando ab tribunis militum adacti milites; nam ad eum diem nihil praeter sacramentum fuerat L.; potem službena zlasti vojaška (za)prisega, prisega na zastavo, prisega zvestobe (lojalnosti): CU., Q., IUST., VEG., AMM. idr., aliquem militiae sacramento obligare CI. ali aliquem sacramento rogare C., L. ali adigere L., T. koga z zaprisego (s prisego) obvezati (obvezovati) ali zavezati (zavezovati) na vojaško službo, zapriseči (zaprisegati) koga na zvestobo, vzeti (jemati) koga pod prisego, adigere aliquem sacramento alicuius T. ali in nomen alicuius SUET. za koga, dicere sacramentum C. ali sacramento L. ali popolno dicere sacramento militari PLIN. IUN. priseči (prisegati) zvestobo, zapriseči se na vojaščino (vojaško službo), priseči (prisegati) na zastavo, zavezati se s prisego na vojaščino (vojaško službo), alicui sacramento L., PLIN. IUN. ali sacramentum apud (pred) se dicere iubet C., aetate aut valetudine fessi sacramento solvebantur T., neglecto sacramento C., sacramenti religionem rumpere L.

    2. metaf. sploh (za)prisega, obveza: PETR., AP., EUTR., IUST., AMM., non ego perfidum dixi sacramentum H. nisem krivo prisegel, eos se sacramento, non in scelus aliquod abstringere PLIN. IUN. (o kristjanih).

    3. meton. vojaška služba, vojna služba, vojaščina: longo Caesarum sacramento imbutus T., praemia sacramentorum IUV.

    III. v cerkveni lat. = skrivnost (nedoumljivost) svete vere, verska skrivnost, nedoumljivost, zakramènt, svetotájstvo: ECCL.
  • serment [sɛrmɑ̃] masculin prisega; trdna obljuba

    serment professionnel službena prisega (sodnih, upravnih uradnikov)
    déposition féminin sous serment izpoved pod prisego
    prestation féminin de serment položitev prisege
    (familier) serment de joueur, d'ivrogne prisega, na katero se ni zanesti, katere ne mislimo držati
    serment d'Hippocrate tekst, ki določa dolžnosti zdravnikov do bolnikov in do družbe
    serment politique obljuba zvestobe oblasti
    serment judiciaire prisega pred sodiščem
    faux serment kriva prisega
    affirmer par serment potrditi s prisego
    déclarer sous la foi du serment izjaviti pod prisego
    faire préter serment à quelqu'un zapriseči koga
    je vous en fais le serment prisegam vam to
    se lier par un serment zavezati se s prisego
    prêter serment priseči
    témoigner sous serment pričati pod prisego
  • témoin [temwɛ̃] masculin priča; figuré znak, dokaz; biologie poskusna žival (rastlina); sport štafetna palica

    témoin à charge, à décharge obremenilna, razbremenilna priča
    témoin oculaire očividec
    témoin des mariés priča pri poroki
    témoin principal, numéro un, témoin-clef glavna priča
    audition féminin des témoins zasliševanje prič
    déclaration féminin de témoin izpoved priče
    faux témoin kriva priča
    témoin impartial nepristranska priča
    lampe-témoin féminin kontrolna luč
    assermenter un témoin zapriseči pričo
    déposer comme témoin izpovedati kot priča
    être témoin de quelque chose biti priča česa, biti navzoč pri čem
    mes yeux en sont témoins z lastnimi očmi sem to videl
    ce mot n'existait pas au 16e siècle, témoin les dictionnaires de l'époque ta beseda ni obstajala v 16. stoletju, dokaz temu so slovarji iz tiste dobe
    parler sans témoins govoriti med štirimi očmi
    prendre quelqu'un à témoin sklicevati se na koga, za pričo ga poklicati
  • tender2 [téndə]

    1. samostalnik
    ponudba, oferta (npr. za izvedbo kakega dela); ponujena vsota
    ekonomija plačilno sredstvo
    ekonomija predračun; dokaz

    by tender ekonomija po razpisu, z razpisom
    good tender temeljita ponudba
    legal tender zakonito plačilno sredstvo
    plea of tender dokaz obtoženca, da je bil pravočasno in je še pripravljen plačati tožniku toženo vsoto denarja
    we are open to receive tender s sprejemamo ponudbe
    to invite tenders razpisati ponudbeno licitacijo
    to make a tender of one's services ponuditi svoje usluge

    2. prehodni glagol
    ponuditi, nuditi, staviti ponudbo; staviti na razpolago; predložiti predati
    pravno dati dokaz; izraziti; plačati (dolg)

    to tender an oath to s.o. zapriseči koga
    to tender one's resignation podati ostavko
    to tender one's services ponuditi svoje usluge
    to tender one's thanks izraziti, izreči svojo zahvalo
    neprehodni glagol
    (po)nuditi se (for za)
    sodelovati pri ponudbeni licitaciji (razpisu), predložiti oferto (for the dredging of a harbour za očiščenje luke)
  • zaprisega|ti [é] (-m) zapriseči ➞ → (regelmäßig) ➞ zapriseči
  • ἔν-ορκος 2 1. s prisego zavezan, zaprisežen, οὐκ ἀξιῶ σε ἔνορκον θέσθαι nočem te s prisego zavezati, zapriseči, ἔνορκον ποιοῦμαι prisežem. 2. s prisego potrjen, posvečen; θεῶν δίκα s prisego posvečeno božje pravo, ἔνορκόν ἐστί τινι nekdo je s prisego zavezan.
  • кля́тва ж., priséga -e ž.
    • да́ти кля́тву zapriséči
  • приводить, привести voditi, privesti, (pri)peljati, navajati, navesti;
    п. в беспорядок spraviti v nered;
    п. доказательства navajati dokaze;
    п. в ужас napolnjevati z grozo;
    п. в замешательство spraviti v zadrego;
    п. в чувство spraviti k zavesti;
    п. в себя zavedeti se;
    п. в движение pognati (stroj);
    п. к убеждению preprič(ev)ati;
    п. к присяге zapriseči;
    не приведи Бог! Bog ne daj!;
    не приведёт к добру, не приведёт ни к чему хорошему ne bo se dobro izteklo;