Franja

ôgenj (ôgnja) m

1. fuoco; ekst. (požar) incendio:
ogenj gori, plapola, tli, ugaša il fuoco arde, fiammeggia, cova, si spegne
na ognjišču prasketa ogenj sul focolare scoppietta il fuoco
kuriti, zanetiti, pogasiti ogenj accendere, spegnere il fuoco
ogenj! fuoco!

2. pren. (vir toplote za kuhanje) fuoco:
kuhati, peči na močnem, slabem ognju cuocere a fuoco intenso, debole

3. pren. fuoco, ardore; fiamma:
imeti ogenj v srcu ardere di fuoco interiore
biti poln ognja avere il fuoco addosso

4. pren. (žarenje) chiarore, bagliore; rosso di sera:
ogenj večerne zarje il rosso del tramonto

5. voj. fuoco; tiro:
strojnični, topovski ogenj fuoco delle mitragliatrici, dei cannoni
navzkrižni ogenj fuoco incrociato
ogenj! fuoco!
protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento

6. voj. (boj) battaglia, combattimento, fuoco:
dozdaj še ni bil v ognju non ha ancora avuto il battesimo del fuoco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi appena apre la bocca che già scoppia la lite
bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario, fare fuoco e fiamme sull'avversario
pog. bljuvati ogenj in žveplo schizzare veleno
pog. imaš ogenj? mi accendi (la sigaretta)?
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
prilivati olje na ogenj gettare olio sul fuoco
iti za koga v ogenj gettarsi nel fuoco per qcn.
imeti dve železi v ognju mettere troppa carne al fuoco
prekaliti se v ognju temprarsi nel fuoco
biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
igrati se z ognjem scherzare col fuoco
zatreti kaj z ognjem in mečem sopprimere col ferro e col fuoco
biti živ ogenj avere il fuoco, l'argento vivo addosso
bati se koga kakor živega ognja aver paura di qcn. come il diavolo dell'acqua santa
iti kakor ogenj po deželi diffondersi in un baleno
bengalični ogenj bengala
Elijev ogenj fuoco di Sant'Elia
grški ogenj fuoco greco
olimpijski ogenj fuoco olimpico
rel. večni ogenj (pekel) il fuoco eterno
metalec ognja lanciafiamme
požiralec ognja mangiafuoco
teh. v ognju obstojen resistente al fuoco, refrattario, ignifugo
taborni ogenj fuoco, falò
igre, šport. med dvema ognjema palla a sfratto
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto

ôgenj fuego m (tudi fig, voj)

ogenj! ¡fuego!; (požar) incendio m; lumbre f; fig calor m, ardor m; (zagon) fogosidad f; brío m, ímpetu m
Elmov (grški, koncentričen, križni, neprenehen, strojnični, taborni, zaporni) ogenj fuego de Santelmo (griego, convergente, cruzado, nutrido, de ametralladoras, de campo, de barrera)
umetni ogenj fuegos m pl artificiales
alarm za ogenj alarma f de incendio, toque m a fuego
ustavitev ognja (voj) cesación f del fuego
s pomočjo ognja, z ognjem a fuego
na malem (močnem) ognju a fuego lento (vivo)
z ognjem in mečem a sangre y fuego, a fuego y hierro
biti ves v ognju za entusiasmarse por, arder de entusiasmo por
biti pod ognjem (voj) ser batido por el fuego enemigo
bruhati ogenj (o vulkanu, topu) vomitar fuego
dati ogenj (kadilcu) dar lumbre
dati alarm za ogenj tocar a fuego
dati roko v ogenj za koga meter (ali poner) la(s) mano(s) en el fuego por alg
gasiti ogenj z oljem (fig) apagar el fuego con aceite
igrati se z ognjem jugar con fuego
imeti dvoje železij v ognju (fig) mantener en reserva otra posibilidad; asegurarse por los dos lados; fam encender una vela a Dios y otra al diablo
iti v ogenj za koga ser capaz de llegar hasta el infierno por alg
iti po kostanj v ogenj za koga sacarle a alg las castañas del fuego
napraviti (pogasiti) ogenj encender ali hacer (apagar) fuego
odpreti (začeti) ogenj (voj) romper el fuego
podrezati ogenj atizar el fuego (tudi fig)
ponuditi ogenj (kadilcu) ofrecer lumbre
prili(va)ti olja na ogenj echar leña al fuego
priti med dva ognja ser cogido entre dos fuegos (tudi fig)
priti v ogenj (fig) encenderse, inflamarse, enardecerse, entusiasmarse
prositi za ogenj (o kadilcu) pedir lumbre
sipati ogenj (iskre) echar lumbre
ustaviti ogenj (voj) cesar el fuego
vzeti pod ogenj, obsuti z ognjem disparar sobre
zanetiti ogenj encender el fuego, (kot požigalec) pegar fuego a
kjer je dim, je tudi ogenj (fig) donde fuego se hace, humo sale

pagliaio m (pl. -ai)

1. slamnata kopa:
cane da pagliaio pren. cucek, bastard
dar fuoco al pagliaio zanetiti požar (tudi pren.)

2. slamnata koča; senik

pegar [g/gu] prilepiti, pripeti (a na); zasmoliti (posodo); pritrditi, prišiti, privezati; prenesti (bolezen, pregreho); zagnati; zadajati (udarce), tepsti, kaznovati; viseti, prilepiti se, biti tik ob; prijeti se, korenine pognati; suniti, udariti ob, zadeti ob, naleteti na odobravanje; prilegati se, ujemati se, skladati se; priti o pravem času

pegar un botón prišiti gumb
pegar un bofetón prisoliti zaušnico
pegar (el) fuego ogenj zanetiti, zažgati
pegar golpes sobre la mesa udariti po mizi
no (poder) pegar el ojo (ali los ojos) ne (moči) zatisniti očesa (zaspati); noč prečuti
pegar una paliza (a) pretepsti koga
pegar un puntapié brco dati
pegar un salto (po)skočiti
pegar sobre a/c prelepiti
pegar voces vpiti, kričati
pegar un tiro ustreliti, izstreliti strel
pegarla spreti se, v prepir priti
pegarsela (a) (pre)varati, komu kaj natvesti
¡a mí no me la pegan! mene ne bodo vodili za nos!
¿otra te pego? že spet? že zopet isto?
eso no pega ni con cola to je popoln nesmisel
pegarse (ob)viseti, (pri)lepiti se; zasmoditi se (jed); globoko se vtisniti; boječ biti, ne moči odgovoriti (v šoli)
pegarse un tiro ustreliti se, pognati si kroglo v glavo
pegarse con alg. planiti na (napasti) koga
se le pegó la enfermedad lotila se ga je bolezen

plámen flame; blaze

v plámenu in a flame
v plámenih ablaze
brez plámena flameless
biti v plámenih to blaze
priliti olja plámenu to pour oil upon the flames
vžgati, zanetiti v plámen to set ablaze

požár (-a) m incendio (tudi pren.), fuoco; ekst. conflagrazione; rogo:
gasiti, omejiti požar spegnere, circoscrivere dell'incendio
nevarnost požara pericolo di incendio
zanetiti vojni požar provocare una conflagrazione
požar ljubezni, strasti incendio d'amore, di passione

quarrel¹ [kwɔ́rəl] samostalnik
prepir, spor (with s, z; between med)

to find quarrel in a straw biti prepirljiv, iskati dlako v jajcu
to have no quarrel with ne imeti povoda za prepir, ne imeti kaj zameriti
to make (ali patch) up a quarrel pomiriti se, izgladiti spor
to pick (ali seek) a quarrel with zanetiti prepir
it takes two to make a quarrel za prepir je treba dveh

ravviare

A) v. tr. (pres. ravvio) urediti, urejati; pospraviti, pospravljati:
ravviare la stanza pospraviti sobo
ravviare il fuoco zanetiti ogenj

B) ➞ ravviarsi v. rifl. (pres. mi ravvio) pren. urediti se

sédition [sedisjɔ̃] féminin upor, vstaja

allumer, fomenter une sédition zanetiti upor
réprimer une sédition sans grande effusion de sang zatreti upor brez velikega prelivanja krvi
esprit masculin de sédition uporniški duh

smodník blasting powder, gunpowder, powder

brezdimni smodník smokeless powder
razstrelilni smodník blasting powder
sodček smodníka powder keg, (figurativno) tinder
sedeti na sodčku smodníka (figurativno) to be sitting on a powder keg
zanetiti sodček smodníka to set a match to a powder keg
ni iznašel smodníka (figurativno) he won't set the Thames on fire
tratiti (zaman) smodník to waste one's powder

sovrážnost hostility (do to, towards, against); enmity; animosity; ill-will

le v primeru sovrážnosti hostilities only
med sovrážnostmi during (the) hostilities
prekinitev sovrážnosti vojska suspension of hostilities, (ognja) ceasefire
biti zapleten v sovrážnosti to be involved in hostilities
prenehati s sovrážnostmi to suspend hostilities
zanetiti sovrážnost to foment hostility
začeti sovrážnosti to commence hostilities
ustavitev (izbruh) sovrážnosti cessation (outbreak) of hostilities

spòr quarrel (z with, med between); dispute; disagreement; conflict; difference, dissention; contest (o, gledé over, about); ligitation

jabolko spòra bone of contention
izgladiti spòr to make (ali to patch) up a quarrel
ne imeti povoda za spòr to have no quarrel with
poravnati spòr to settle a quarrel
zanetiti spòr to pick (ali to seek) a quarrel (z with)
med njima je star spòr there is an old quarrel between them
urediti, izgladiti spòr to settle a dispute

suc-cendō -ere -cendī -cēnsum (sub in *candĕre žgati, od koder candēre; prim. ac-cendo, in-cendo)

1. od spodaj vžgati (vžigati), podžgati (podžigati), spodaj prižgati (prižigati), (za)netiti: turrim, aggerem cuniculo, urbem suis manibus C., ligna N., struem ingentem lignorum L., ingentem acervum (sc. armorum) … ipse imperator face subdita succendit L., succensus rogus L., succensis ignibus torreri Ci., illa duabus flammiferas pinūs manibus succendit ab Aetna O. ob Etni, succendere aras Sen. tr. zanetiti ogenj na žrtveniku, fulminibus … succenditur aër Lucan.

2. metaf.
a) podžgati (podžigati), spodbuditi (spodbujati), (raz)netiti: illi rubor igneus ora succendit Lucan., purpura infecit niveos vultus per liquidas succensa genas Cl.
b) strastno vne(ma)ti, močno razvne(ma)ti: succendit Castora Phoebe Pr., bene se succendere Sen. ph., quantum non primo succendunt classica cantu Lucan.; večinoma v pt. pf. succēnsus 3 (raz)vnet, razgret, žareč, vzplamtel, plamteč ipd.: Cl. idr., Deucalion Pyrrhae succensus amore O., patriā succensa senectā … Myrrha Pr. vneta od ljubezni do starega očeta, succensa cupidine tanto O., succensas agit libido mentes Sen. tr., succensa irā … gens Sil., luctu succensus acerbo Val. Fl., dulcedine famae succensus Iuv.

upòr rebellion, revolt, mutiny, insurrection, sedition, rising; fizika resistance (to)

kmečki upòr peasant rising
zračni upòr air resistance
iti po črti najmanjšega upòra to take the line of least resistance
premagati zračni upòr to overcome air resistance
podnetiti upòr to stir up a revolt
zanetiti upòr proti to raise rebellion against
zasejati seme upòra to sow the seeds of revolt
zadušiti upòr to crush a revolt, to quell (ali to stamp out) a rebellion, to smother a rebellion, to stifle a revolt

upòr résistance ženski spol , révolte ženski spol , rébellion ženski spol , soulèvement moški spol , émeute ženski spol , insurrection ženski spol , mutinerie ženski spol

kmečki upor soulèvement (ali révolte) de(s) paysans
torni upor (fizika) résistance due au frottement
vzporedni upor (elektrika) (résistance) shunt moški spol
zanetiti (zadušiti) upor fomenter (réprimer) une émeute

upòr rebelión f , sedición f , insurrección f ; amotinamiento m ; sublevación f ; revuelta f ; fiz resistencia f

kmečki upor sublevación f de los campesinos
(na)ščuvati k uporu excitar a la rebelión
zadušiti (zanetiti) upor reprimir (fomentar) una rebelión

vstája insurrection; rebellion, (manjša) revolt; rising, uprising

kmečka vstája peasant rising
zadušiti vstájo to quell (ali to crush, to stamp out) a rebellion
zanetiti vstájo to raise a rebellion
zasejati seme vstáje to sow the seeds of revolt (proti against)

work up prehodni glagol
postaviti (z delom)
figurativno vznemiriti, razburiti, naščuvati

to work up o.s. up razburiti se; porabiti, potrošiti (material), predelati, preštudirati, razširiti; kulinarika zmešati, premešati (jed); dvigniti (cene)
neprehodni glagol
figurativno počasi ali s težavo se podvizati (to do, k)

to work up a rebellion povzročiti (zanetiti) upor
to work up o.s. up to z delom se povzpeti do
the pupils work up several subjects učenci obdelujejo (se uče) več predmetov
wrought-up nerves razdraženi živci

žár (-a) m

1. splendore, luce; calore:
jutranji, večerni žar il tramonto, l'aurora
žar lune, sonca, zvezd la luce della luna, del sole, delle stelle

2. calore, fuoco; (velika pripeka) calura:
greti se ob žaru ognja scaldarsi al calore del fuoco
zažgati meso na premočnem žaru bruciare la carne a un fuoco troppo forte
poletni žar la calura estiva

3. gastr. griglia, gratella; ferri:
meso na žaru carne in gratella, alla griglia, ai ferri

4. (čustvena vznemirjenost) fervore, ardore; vampa:
biti poln notranjega žara essere pieno di fervore interno

5. vampa; incandescenza:
žar večernega neba la vampa del cielo vespertino
segreti do žara scaldare fino all'incandescenza
zanetiti žar v srcu infiammare il cuore
slepeči žar svetlobe una luce accecante