Franja

truth [tru:ɵ] samostalnik
resnica, resničnost, realnost; iskrenost, poštenost; vdanost, zvestoba, zanesljivost; točnost, natančnost, pravilnost; veljavnost
zastarelo stanovitnost, vztrajnost

in truth, of truth zares, v resnici, resnično
out of truth zaradi resnice, resnici na ljubo
truth to nature točnost prikazovanja, predstavljanja
god's truth sveta božja resnica
gospel truth resnica iz svetega pisma, sveta resnica
there is no truth in him on laže, on sploh ne govori resnice
to tell the truth, truth to tell da povem resnico, po resnici
to be out of truth tehnično ne se prilegati, ujemati
I told him some home truths povedal sem mu nekaj gorkih, zanj neugodnih resnic

véridicité [veridisite] féminin resničnost; resnicoljubnost; točnost, resnica, zanesljivost

Verläßlichkeit, Verlässlichkeit, die, zanesljivost

Zuverlässigkeit, die, zanesljivost

благонадёжность f (zast.) zanesljivost; lojalnost

верность f zvestoba, vdanost; zanesljivost, točnost

достоверность f verodostojnost; zanesljivost; prepričevalnost

надёжность f zanesljivost

наді́йність -ності ж., zanesljívost -i ž.

Betriebssicherheit, die, Luftfahrt operativna zanesljivost

Betriebszuverlässigkeit, die, obratovalna zanesljivost

благонамеренность f (zast.) dobronamernost, politična zanesljivost ali neoporečnost

cōnstantia -ae, f (cōnstāns) „trdno stanje“, le pren.

1. stalnost, trajnost, enakomernost, nespremenljivost, nespremenljivo stanje, rednost, redovit tek, redno menjavanje, pravilnost: tantā constantiā vocis atque vultus, ut … N. s tako trdnim glasom in odločnim pogledom, in caelo … omnis ordo, veritas, constantia Ci., nihil est tam contrarium rationi et constantiae quam fortuna Ci.; fil. (pri stoikih) = εὐπάϑεια: quattuor perturbationes sunt, tres constantiae Ci. tri vrste mirnega dušnega stanja; pren.: dictorum conventorumque c. Ci. nespremenljivost, c. promissi Ci. ep. zanesljivost, oppugnandi Auct. b. Alx. vztrajanje pri obleganju.

2. soglasje, soglasnost, ujemanje, doslednost: testimoniorum Corn., quae est inter augures … constantia? Ci., non ex singulis vocibus philosophi spectandi sunt, sed ex perpetuitate atque constantia Ci., in quibus (orationibus) forsitan magis requiratur constantia Ci., constantiae causā defendere aliquid Ci. zaradi doslednosti.

3. stanovitnost, vztrajnost, trdna načela, značajnost, odločnost, srčnost, neustrašnost: H., O., Sen. ph. idr., mea c. Ci., T., nulla c. in Graecis hominibus est Ci., semper illius gravitatem et constantiam fama celebravit Ci., constantiā militum est depulsus Antonius Ci. po odločnosti, po trdni volji, certat testium c. cum patronorum minis Ci., hinc constantia, illinc furor Ci., neminem huic praefero fide, constantiā, magnitudine animi N., ex quo iudicari posse, quantum haberet in se boni constantia C., Romana constantia vicit in consilio L., c. morum T., c. exitūs ali mortis (v smrti) T., summendae mortis (smrt si zadati) T.

extrāneus 3 (extrā)

1. zunanji, zunaj bivajoč (ležeč): Ap., Gell., nullum extraneum malum Ci., quae (res) sunt aut corporis aut extraneae Ci., propter aliquam extraneam causam Corn., sive propria verba sive extranea Corn. neprave.

2.
a) nesoroden, nedomač, tuj, inozemski: heres Plin. iun., Paul. (Dig.), mulieres (naspr. matres, filiae et germanae) Cod. I., stratum Publ. Syr. ap. Petr. tuja postelja (naspr. zakonska postelja), medicus (naspr. medicus amicus) Cels., si extraneus deest, domi hostem quaerunt L., extraneum bellum (naspr. bellum civile) Acr., milites Iust., homines Paul. (Dig.) tujci; subst. extrāneus -ī, m tujec, inozemec: L. epit., Plin., Plin. iun., Suet. idr., insita in (proti) extraneos cunctatio T., finis vitae eius … amicis tristis, extraneis etiam ignotisque non sine cura fuit T.
b) occ. (last koga) drugega (naspr. meus, tuus, suus, proprius): cognomen (naspr. nomen suum) Corn., servus Paul. (Dig.), fides (zanesljivost, naspr. propria) Cod. I.; subst. masc.: in extraneos casti, in vosmet ipsos incesti Tert. proti drugim.

obratovaln|i (-a, -o) tehnika Betriebs- (napetost die Betriebsspannung, zanesljivost die Betriebszuverlässigkeit, meritve množina Betriebsmessungen množina)
obratovalno zanesljiv betriebssicher

operativn|i (-a, -o) Betriebs- (indikator die Betriebsanzeige, zanesljivost die Betriebssicherheit)
operativno varen betriebssicher

ἀσφάλεια, ἡ, ion. -είη (ἀ-σφαλής) 1. kjer se trdno ali varno stoji, trdnost, zanesljivost, nezmotljivost, gotovost, resnica NT; ἀσφαλείᾳ τήνδ' ἀνόρθωσον πόλιν dvigni mesto, tako da bo trdno stalo. 2. varnost, varno spremstvo, prosti odhod δίδωμι, παρέχομαι, παρέχω. 3. pren. a) λόγου pravo postopanje pri dokazovanju, razvidnost dokaza; b) opreznost, previdnost (Plut. Per. 18).

ἀτρέκεια, ἡ -είη ion. -ηΐη (ἀ-τρεκής) zanesljivost, natančnost, popolna resnica, pravi razvitek kake stvari, ἀ. ἔργου ἐξελέγχω pripovedujem, kako se je v resnici vse godilo.

βεβαιότης, ητος, ἡ stalnost, trdnost, zanesljivost, gotovost.

πίστις, εως, ἡ 1. a) zaupanje, vera εἰς, πρὸς Χριστόν NT; πίστιν φέρω, ἔχω τινί zaupam, verujem komu; b) priznanje, ugled, veljava, up(anje), kredit, πίστιν ἔχω uživam ugled; c) zanesljivost, zvestoba, poštenost, vestnost. 2. zagotovilo, poroštvo, jamstvo, obljuba, dana beseda, prisega θεῶν; dogovor, pogodba; πίστιν λαμβάνω dam si priseči, dobim poroštvo, πίστιν δίδωμι (ποιέομαι) dajem poroštvo za zvestobo; πίστι καὶ ὁρκίοισι λαμβάνω zavežem koga s slovesno prisego; πίστιν τε καὶ ὅρκια ποιοῦμαι sklepam zavezo, prisegam zvestobo, ἐμβάλλω χειρὸς πίστιν sežem v roko v zagotovilo. 3. verjetnost, resnica. 4. dokaz, dokazilo.