Franja

set up prehodni glagol
(pokonci) postaviti, zgraditi, ustanoviti; dvigniti (hrup); povzročiti, izzvati, ustvariti; odpreti (trgovino)
figurativno postaviti (koga) na noge; ozdraviti, spraviti na noge (bolnika); postaviti na vidno mesto, poudariti; uvesti (modo); imenovati (kandidate); oskrbeti, založiti (with z)
montirati (stroj), postaviti (šotor); naščuvati (against proti)
tisk postaviti; predložiti, postaviti (teorijo)

to set up a new society ustanoviti novo družbo
to set up a claim pravno postaviti zahtevo
to set up a cry (a shout) zavpiti, zakričati
he set up as a grocer odprl je špecerijsko trgovino
to set up a MS tisk (po)staviti rokopis
I am well set up with books dobro sem oskrbljen (založen) s knjigami
to set up a statue postaviti kip
his help set me up again figurativno njegova pomoč me je zopet spravila na noge
to set up for o.s. osamosvojiti se
to set up for hoteti veljati za, hoteti biti
I don't set up for a purist (a moralist) ne maram biti purist (moralist)

stock³ prehodni glagol
založiti, oskrbeti, opremiti (with z)
imeti (blago) v zalogi, imeti za rezervo, v skladišču; uskladiščiti; vreči (sidro); opremiti (puško) s kopitom, orodje z ročajem (držajem)
zgodovina vreči (koga) v klade (kazen); posejati, posaditi (polje, njivo); ne pomolsti (krave pred prodajo)
neprehodni glagol (često up)
založiti se, oskrbeti se (with z)
botanika poganjati poganjke, mladike, brsteti

a well-stocked library dobro založena knjižnica
we don't stock that article tega artikla ne prodajamo (držimo)
to stock a lake with trout nasaditi postrvi v jezeru
to stock with inhabitants obljuditi

suf-ferō -ferre, sustulī, sublātum (sub in ferre; v pf. in sup. se obl. dopolnjujejo z obl. glag. tollō -ere)

1. nesti, prinesti (prinašati) pod kaj, „podnesti (podnašati)“: tu corium sufferas Pl., sufferamque ei meum tergum ob iniuriam Pl. ap. Non.

2. (spodaj) ob čem nesti (nositi), prinesti (prinašati), od tod da(ja)ti, poda(ja)ti: neque mater potest sufferre lac Varr.; metaf. (kot jur. t.t.) da(ja)ti = plačati (plačevati): si ipse litis aestimationem sustulisses Dig., quasi litis aestimatio sufferatur heredi Dig.

3. (od) spodaj nesti, držati, kvišku, pokonci držati; refl. se sufferre pokonci se držati: ut stare, colligere semel ac sufferre vix posset Suet., an ipse (sc. mundus) se potius vi propria sufferat Arn.

4. klas. le metaf. „podložiti (podlagati) se čemu“, nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti kaj, stroške, sredstva založiti (zalagati), (z)moči, kaj prenesti (prenašati), (pre)trpeti (pretrpevati), presta(ja)ti: laborem Pl., labores Varr., quod superest, sufferre, pedes, properate laborem Pr., anhelitum Pl. komaj moči dihati, s težavo zajemati zrak, plagas, solem, sitim Pl., vulnera Lucr., ventos et imbres Col., eius (sc. mulierculae) sumptūs Ter., supplicium Ter., poenas Acc. ap. Non.; sufferre poenas s pristavljenim dat. illi, vobis (od njega, od vas): Pl., at Apollodorus poenas sustulit Ci., poenam sui sceleris sufferre Ci., victoriae atque imperii poenas sufferre Ci., eam multam (kazen) Ci., furoris, erroris multam Ci., nec claustra neque ipsi custodes sufferre (sc. Pyrrhum) valent V. vzdržati, zadržati ga; abs.: vix suffero Ter.; elipt.: ad praetorem (sc. me rapi) sufferam Pl.

traspapelar založiti, izgubiti

traspapelarse izgubiti se

verkramen založiti

verlegen¹ Leitungen, Rohre, Teppichböden, Kabel usw.: polagati, položiti; (nicht finden können) založiti; ein Geschäft, einen Hof, Betrieb, den Wohnsitz: prenesti, (an eine andere Stelle) premestiti, Musik einen Ton: prestaviti; einen Termin, eine Verabredung: preložiti; Bücher, Zeitschriften: založiti, biti založnik (česa), izdajati; den Weg: zapreti, narediti neprehodno; die Atemwege: zamašiti; sich verlegen auf vreči se na, poprijeti se (česa)

verräumen založiti

vēscor, vēscī (—) (—) (etim. nezanesljivo dokazana beseda; morda iz *vē- (= au proč, od; prim. au-fero) in *ē(d)scor (gl. edō); prim. lat. ēsca, ēscō, got. fra-itan = nem. fressen; potemtakem bi bil osnovni pomen vesci = odjesti (odjedati)) klas. le o ljudeh

1. hraniti se, prehranjevati se (starejše živiti se), živeti ob čem, jesti, uživati (kako jed); z abl. instrumenti: Plin. idr., Numidae … lacte et ferina carne vescebantur S., nec (sc. dii) iis escis aut potionibus vescuntur, ut … Ci., vesci humanis corporibus L., piris H.; neklas. analogno po glag. edere tudi z acc.: Acc. ap. Non. idr., vesci insolita Sen. fr., sacras laurus Tib., glandem Iust., humanam carnem Plin., milvus coepit vesci singulas (sc. columbas) Ph., ut infirmissimos suorum vescerentur T.; s praep.: ex (ob) eadem mensa vesci Sen. rh., delphinus ex hominum manu vescens Plin., vesci de sacerdotalibus cibis Hier., in ea (sc. mensa) Cu., in aridis Amm. živeti, životariti; abs.: Plin., Dig., Amm. idr., ad vescendum hominibus apta (sc. pecus) Ci., vescendi causā omnia exquirere S., vescere sodes! H.; occ.
a) nekaj prigrizniti, pomalicati, starejše založiti: vescebatur et ante cenam Suet.
b) obedovati, jesti, gostiti se: vescentes sub umbra (v senci) L., argentum ad vescendum factum L. srebrno namizje, vescebantur in villa T.

2. metaf. nasploh uživati, imeti, uporabljati kaj, posluževati se česa, izkoriščati kaj, posegati po čem: Acc. ap. Non. idr., armis, arce hac Pac. ap. Non., voluptatibus Ci., aurā aetheriā V. uživati etrski zrak = dihati, živeti = vesci vitalibus auris Lucr., loquella inter se vesci Lucr. pogovarjati se, razgovarjati se. — Act. soobl. vēscō -ere hraniti: quis nos vescet carne? Tert. po Vulg., vescendi pupilli causā Ulp. (Dig.) za prehranitev mladoletnika (nedoletnika); v pass.: pulpa dicta, quod cum pulte olim mixta vescebatur Isid.

vorlegen položiti pred; einen Ausweis, [Paß] Pass: predložiti; bei Tisch: servirati; Tieren: pokladati; ein [Schloß] Schloss: obesiti; einen Riegel: zapahniti; die Kette vorlegen zapreti z verigo; ein Buch: predložiti/predstaviti javnosti; Geld: založiti; den Ball: servirati; vor dem Trinken: pojesti za podlago; Tempo vorlegen pospešiti (vožnjo); sich vorlegen skloniti se

vorschießen^* dati vnaprej, dati predujem; Kosten: založiti (za stroške)

weglegen odložiti, dati iz roke/rok; Karten: založiti

zabáciti zàbācīm
I.
1. zavreči: zabaciti stare stvari
2. vreči, potisniti nazaj: zabaciti glavu, kosu, šešir
3. zametati, založiti: zabaciti ključ, knjigu
II. zabaciti se
1. zametati se, založiti se: to se negdje zabacilo
2. zabaciti se u bijeli svijet oditi po svetu

zagùbiti zàgubīm (se) zgubiti (se), založiti (se): zagubio sam negdje ključ, sad ne znam gdje je; zagubljen ključ

zakuríti i zakúriti -im, zakuril -ila založiti, naložiti vatru, priložiti vatru, zapaliti: zakuriti peč
potpaliti peć; zakuriti v peči
zapaliti vatru u peći: zakuriti ogenj
zapaliti vatru; pastirji si zakurijo
pastiri založe vatru; zakurjena peč
založena, naložena peć; v sobi je zakurjeno
soba je grijana, u sobi je podloženo

zastáviti -im
1. zapriječiti, zaprečiti, zakrčiti: zastaviti komu pot
2. postaviti: zastaviti komu nalogo, vprašanje, uganko
3. založiti: zastaviti hišo, uro, glavo, čast za kaj
4. započeti: zastaviti delo; prav zastaviti razpravo
5. prihvatiti se: zastaviti pero
prihvatiti se pera, početi pisati

zàturiti -īm
I.
1. zadeti: zaturiti pušku na rame
2. potisniti nazaj: zaturiti kapu
3. vtakniti: zaturiti ruke u džepove od hlača
4. založiti: ne znam kud sam zaturio knjigu
5. odpoditi, odriniti: zaturiti brigu
6. snesti besedo: svi su tvrdu riječ zaturili
7. začeti: zaturiti razgovor, kavgu
8. zabrisati: zaturiti trag, konce
II. zaturiti se
1. založiti se
2. zgubiti se: zaturiti se u svijet

загуби́ти -блю́ док., izgubíti -ím dov., založíti -ím dov.

заста́вити -влю док., zastáviti -im dov., založíti -ím dov.

abarrotar trdno zvezati, zadrgniti; nabasati, natrpati, polno naložiti ali založiti (z blagom); Čile monopolizirati

Pe abarrotarse poceniti se

annōnō -āre -āvī (annōna) z živežem preskrbeti (preskrbovati), z živežem založiti (zalagati): Aug.