regular1 [régjulə]
1. pridevnik
pravilen, regularen, reden; urejen, običajen, normalen, vsakdanji; predpisan, točen; zakonit; izučen; simetričen
ameriško, pogovorno popoln, pravi pravcati, skoz in skoz
as regular as clockwork točen kot ura
at regular intervals v rednih presledkih
a regular cook pravi pravcati kuhar
the regular army redna vojska
the regular course of events normalni potek dogodkov
a regular customer stalni odjemalec
a regular hero pravi (pravcati) junak
regular people ljudje z urejenim življenjem
regular pulse normalen pulz
regular session redno zasedanje
regular soldier reden, poklicni vojak
regular troops redne čete
regular year (judovsko) navadno leto (354 dni)
he is a regular swell on je pravi elegan
it was a regular siege bilo je (to) pravo obleganje
he is a regular bear figurativno on je pravi (pravcati) medved
to be regular in one's diet strogo se držati diete
he has no regular profession nima nobenega pravega poklica
to keep regular hours točno se držati ure v svojem delu
to lead a regular life živeti redno, urejeno življenje
2. prislov
redno; zares
he is regular angry on je zares (pošteno) jezen
régulier, ère [regülje, ɛr] adjectif pravilen; zakonit; reden, točen, korekten; militaire regularen; religion redovniški; masculin redovnik
régulier en affaires korekten v poslih
armée féminin régulière, troupes féminin pluriel régulières regularna, redna vojska, čete
clergé masculin régulier (religion) redovniška duhovščina, redovniki
employé masculin régulier dans son travail pri svojem delu reden, točen nameščenec
gouvernement masculin, tribunal masculin régulier zakonita vlada, sodišče
pouls masculin, visage masculin régulier enakomeren, pravilen pulz, pravilen obraz
service masculin régulier d'autocars redno obratovanje (medkrajevnih) avtobusov
verbe masculin régulier pravilen glagol
visites féminin pluriel régulières redni obiski
right2 [ráit] pridevnik
pravi, pravilen; desni; točen, korekten, avtentičen, resničen; pravičen, pošten; primeren, umesten; zakonit; zdrav; normalen
matematika pravi
politika ki pripada desnici, simpatizira s konservativno stranko
arhaično prem, raven (le v: right line premica, ravna črta)
at right angles pod pravimi koti, pravokotno
on the right hand side na desni (strani)
on the right side of 50 še ne 50 let star
on the right bank of the Sava na desnem bregu Save
in one's right mind pri pravi (zdravi) pameti
out of one's right mind, not right in one's head ne čisto pri pravi (pameti)
right back šport desni branilec
right angle pravi kot
right arm, right hand desna roka (tudi figurativno)
the right heir zakoniti dedič
the right man on the right place pravi človek na pravem mestu
right side prava stran, lice (blaga)
a right turn obrat na desno (za 90°)
the right way prava pot, pravi način
I feel all right again počutim se zopet čisto dobro
right oh! pogovorno v redu! prav! dobro! prav tako! točno! seveda! se strinjam!
right you are! tako je! prav imate!
all right! (vse) v redu! prav! nimam nič proti!
that's right! tako je! pravilno!
are you all right up there? ste dobro nameščeni tam gori?
are we on the right way? ali smo na pravi poti?
see if the brakes are all right poglej, če so zavore v redu
to be right imeti prav
I was quite right in supposing... čisto prav sem imel, ko sem domneval...
is he quite right in his head (mind, senses)? je on čisto pri pravi (pameti)?
he is his father's right hand on je očetova desna roka
he is one of the right sort pogovorno on je dečko na mestu
to be as right as rain (as ninepence, as a trivet, as nails) dobro se počutiti, biti zdrav ko riba; biti v najlepšem redu
all came right vse se je izvršilo, kot je bilo treba
have you got the right time? imate točen čas? veste, koliko je točna ura?
to get on the right side of s.o. pridobiti si naklonjenost kake osebe
to get it right spraviti v red; pojasniti
I'll do him to rights dal mu bom, kar mu gre
to know the right people poznati prave ljudi, imeti (dobre) zveze
to put oneself right with s.o. opravičiti se pri kom
to put one's right hand to the work krepko se lotiti dela
to say the right thing najti pravo besedo
the solution is right rešitev je pravilna
I think it right that you should share the profits smatram za pravilno (pravično), da ste deležni dobička
true1 [tru:]
1. pridevnik
resničnen; pravi, pravičen; pristen; veren (prepis itd.); zvest, lojalen, vdan, zanesljiv; ohs pošten, iskren, resnicoljuben, stanoviten, vesten; točen, predpisen (teža, čas itd.); pravilen
pravno zakonit; raven, gladek (zemljišče, tla)
tehnično točen, pravilen (položaj); uravnotežen
biologija čiste rase
true to v skladu z
a true bill utemeljena in od porote potrjena obtožnica
true copy veren, točen prepis
true friend pravi, zvest prijatelj
true gold čisto zlato
true as gold (steel) zelo zvest
true heir (owner) zakoniti dedič (lastnik)
true to oneself zvest, dosleden sam sehi
true to life ve ren, realno prikazan
true to one's word (promise) zvest svoji besedi (obljubi)
true strength resnična moč
true to lype tipičen
is it true that...? je res, da...'?
(it is) true res (je), resnično, zares, resda, seveda, vsekakor
true he is an artist res (vsekakor, resnično) on je umetnik
the same is true of isto vlja za
to come true uresničiti se, potrditi se, izpolniti se (sanje, želja)
to prove (to be) true izkazati se za resnično, za pravo
2. prislov
resnično; zares
to speak true govoriti resnico
to shoot true točno streljati; zadeti
3. samostalnik
the true (kar je) resnično (pravilno, točno)
in true pravilno, točno
out of true nepravilno, napačno, netočno
lēx, lēgis, f (prim. osk. ligud = lat. lēge, lígatúís = lat. lēgātīs; prim. tudi lat. lĕgō; lēx torej = povzetje, red)
1. pogodba, poseb. kupna pogodba, pogoj: oleam faciundam hac lege oportet locare Ca., hac lege vēnīre Ca., syngraphi leges Pl. pogodbene točke, mancipii lex Ci. = lex emptionis, venditionis Icti. kupna pogodba, Manlianae venalium vendendorum leges Ci. zakoniti obrazci kupnih pogodb, lex operi faciundo ali (pogosto samo) lex Ci. gradbena pogodba, l. censoria ali samo lex Ci. zakupna pogodba, ki so jo napisali cenzorji, hanc tibi legem Clodius scripsit Ci. to pogodbo ti je napisal = to ti je predpisal (velel) Klodij, legem duabus hanc proposuit partibus Ph., eā lege et omine Ter. pod tem pogojem, leges foederis V. pogodbeni pogoji, lege certā O., leges pacis dicere alicui L. mirovne pogoje določiti (določati) komu, pax data est in has leges L. ali pacem constituere his legibus N. pod temi pogoji, Macedonibus et Illyriis hae leges a Romanis datae Eutr. so Rimljani pristali na te pogoje; metaf. pogoj: patris pacem in leges conficiet suas Ter., lex vitae Ci., homines eā lege natos Ci., legem dare (z nē) O. postaviti (postavljati) pogoj, legem accipere (z nē) O.
2. (pis(me)ni) predlog zakona, zakonski predlog. Tak predlog je pristojni organ oblasti sestavil (scribere legem Ci.) in ga dal razglasiti tako, da so ga za dobo treh tržnih dni razobesili po javnih prostorih (promulgere legem Ci.); po tem roku je pristojni državni uradnik vprašal narod, kaj meni o njem (rogare populum, plebem in od tod legem rogare, legem ferre ali samo rogare Ci. = zakon predložiti, svetovati, podati zakonski predlog); narod je predlog odklonil, zavrgel (legem antiquare, repudiare Ci.) ali pa odobril, sprejel (legem sciscere, accipere, iubere Ci.). Če je predlagatelj s svojim zakonom prodrl (legem perferre Ci., včasih tudi samo legem ferre Ci.), je ta postal pravnomočen (pravnoveljaven): leges eae sine ulla promulgatione latae sunt antequam scriptae Ci., legem de ambitu ferre Ci., ego leges perniciosas rogavi Ci., lex popularis suffragiis populi repudiata est Ci., legem populum Romanum iussisse de civitate tribuenda Ci., legem promulgavit pertulitque L., acceptā lege Vell., latio legis, legis lator, legis ambitus lator Ci.
3. od naroda (na komicijah) sprejeti predlog zakona, zakon, zakonsko določilo (ustanovilo), zakonska odredba (določba, odločba), zakonski sklep, zakonski predpis, zakonska uredba, zakonit odlok, ukaz, tudi narodni sklep (ukrep): fixit legem (meton. = aes) a dictatore comitiis latam Ci. (prim.: nec verba minacia fixo aere legebantur O.; besedilo zakona so namreč vklesali na bronaste ali marmorne plošče (table), ki so jih razobesili na javnih prostorih), od tod leges XII tabularum Ci. na dvanajstih tablah napisani (vklesani) zakoni (decemvirov); leges regiae Ci. kraljevske dobe, legum conditor Pl., legum architectus (iron.) Ci., legum auctor Q. (o Likurgu), legum datio Ci. ali latio Arn., legem dare Ci. ali leges dare Ci., O. zakon(e) (iz)da(ja)ti, legem facere ali constituere alicui Ci. ali ponere H., legem abrogare Ci. zakon odpraviti (z novim zakonskim predlogom), legem sancire Ci., legem ferre (o narodu) L. zakon odobriti, sprejeti = odrediti, ukreniti, skleniti, odločiti (kaj), legibus condendis operam dare L. (o decemvirih), leges paratae sunt S. zakoni so bili postavljeni (pripravljeni, določeni), lege carens civitas Ci. v brezzakonju, brez zakonov, genus hominum agreste, sine legibus, sine imperio S., sine lege fidem rectumque colebat O., tu non solum ad neglegendas leges, verum etiam ad evertendas perfringendasque valuisti Ci., poena legis (legum) Ci. po zakonu (po zakonih, zakonsko) določena, zakonita, lege uti S. zakonito ravnati (postopati), per leges ire O. vdati, ukloniti, podvreči, podrediti se zakonom, spoštovati zakone, sub leges mittere orbem V. podvreči si svet; pl. leges tudi = zakonita državna ureditev, ustava: leges patriae Ci., suis legibus uti C. svojo ustavo imeti, civitatibus leges libertatemque reddidit N. demokratično (republikansko) ustavo (= gr. ἰσονομία). Adv. lege ali legibus po zakonu, po zakonih, zakonito, zakonsko: eius morte ea ad me lege redierunt bona Ter., Athenas deductus est, ut ibi de eo legibus fieret iudicium N.; poseb. lege agere α) po zakonu (zakonito) delovati (ravnati, postopati) (o liktorju, ki izvršuje sodnikovo sodbo): Fulvius praeconi imperavit, ut lictorem lege agere iuberet L. β) po zakonu, zakonito, sodno tožiti (o tožniku, ki podaja tožbo v običajnem tožbenem besedilu): lege agito ergo Ter., egissetque lege in hereditatem paternam Ci., alter plus lege agendo petebat Ci.; tako tudi legibus experiri N. (o tožniku), de eadem re pluribus legibus agere Suet. ponovno (večkrat) tožiti.
4.
a) (nepisan) zakon, ki si ga kdo sam postavi (= gr. νόμος ἄγραφος), predpis, pravilo: legem sibi constituere Ci.; od tod tudi = navada, način (kako kdo živi): meā lege utar Ter.
b) zakon, pravilo, smernica, vodilo, predpis kake znanosti, umetnosti idr., zapoved, statut, zakonilo, ustanovilo: l. philosophiae Ci., leges (= praecepta) philosophorum Ci., lex veri Ci., hanc igitur ad legem … formanda nobis oratio est Ci., vetus est enim lex illa iustae veraeque amicitiae … ut idem amici semper velint Ci., quis nescit primam esse historiae legem, ne quid falsi dicere audeat Ci., difficilius est oratione uti quam versibus, quod illis certa quaedam et definita lex est Ci., lege solutus H. (o ritmu), quā sidera lege mearent O., legem dicere alicui O. predpisati komu kaj, malignas dare leges O., lex, quae in scholis exercetur Sen. ph. = lex scholastica Plin. iun., vetus lex sermonis Q., cum sciatis hanc esse eiusmodi sermonum legem, iudicium animi citra damnum affectus proferre T., leges citharae T., lex grammatica Gell., divina Lact., legis Iudaicae (= judovska) praecepta Lact., lex Christiana Amm. krščanska vera, krščanstvo.
c) kakovost, stanje, narava: ex (sub) lege loci O.
d) urejenost, pravilnost, ureditev, red: equi sine lege ruunt O. brez reda sem in tja, capilli iacent sparsi sine lege O. v neredu, neurejeni, legem dare capillis Sen. ph. lase urediti.
sound3 [sáund]
1. pridevnik (soundly prislov)
zdrav, čil; nepoškodovan, neranjen, cel, dobro ohranjen, brez napake; nepokvarjen (o sadju); (o spanju) miren, trden, globok; krepak, poštén (o udarcih); (o ceni) zmeren, ki ustreza vrednosti blaga; pameten, trezen, pravilen (sodba itd.); osnovan, upravičen, temeljit, tehten (razlog); pravi
pravno veljaven zakonit; dobro premišljen, pameten; (o osebi) zanesljiv, zvest, pošten; (vedenje) pravilno, brez graje
ekonomija soliden, zanesljiv; solventen
safe and sound živ (čil) in zdrav
sound as a bell, as sound as a roach zdrav kot riba
sound advice dober, poraben nasvet
a sound friend zvest prijatelj
sound currency ekonomija zdrava valuta
a sound fruit zdrav (negnil) sadež
sound in life and limb zdrav in čil
sound merchant soliden (nezadolžen) trgovec
a sound mind in a sound body zdrav duh v zdravem telesu
a sound objection utemeljen, tehten ugovor
a sound ship ladja v dobrem stanju
sound timber zdrav, jeder les
the child is sound already otrok že trdno spi
the firm is not quite sound tvrdka ni čisto solventna
is he quite sound in mind? je (on) čisto pri pravi pameti?
to be a sound sleeper imeti trdno spanje
to get a sound whipping biti pošteno našeškan (tepen)
2. prislov
trdno, globoko; zelo
to be sound asleep, to sleep sound trdno, globoko spati
I will sleep the sounder for it bom toliko bolje spal