Franja

Zadetki iskanja

  • tetica samostalnik
    1. izraža pozitiven odnos (sorodnica) ▸ nénike
    Družbo ji največkrat delata štiriletna nečaka, ki skrbita, da se tetica počasi navaja na otroške vragolije. ▸ Legtöbbször két négyéves unokaöccse társaságát élvezi, akik a nénikéjüket hozzászoktatják a gyerekcsínyekhez.

    2. tudi v otroškem govoru (ženska, gospa) ▸ nénike, néni
    Manjši otroci pa sprašujejo odrasle: "Mami, zakaj pa tetica tako hodi?" ▸ A kisebb gyermekek pedig felteszik a felnőtteknek a kérdést: „Anya, a néni miért így jár?”
    Kdo si me seveda predstavlja čisto po svoje, kot prijazno tetico, ki spusti vse otroke k sebi - jaz pa nimam živcev za to! ▸ Vannak persze, akik a maga módján barátságos nénikeként képzelik el, aki minden gyermeket a közelébe enged – nekem azonban nincsenek idegeim ehhez!
  • ubogati glagol
    1. (o izpolnjevanju zahtev) ▸ engedelmeskedik, szót fogad
    ubogati ukaz ▸ parancsnak engedelmeskedik
    ubogati navodila ▸ utasításnak engedelmeskedik
    ubogati pravilo ▸ szabálynak engedelmeskedik
    ubogati zahtevo ▸ követelésnek engedelmeskedik
    ubogati avtoriteto ▸ autoritásnak engedelmeskedik
    ubogati starše ▸ szülőknek szót fogad
    ubogati učiteljico ▸ tanárnőnek szót fogad
    ubogati mamo ▸ édesanyának szót fogad
    ubogati poveljnika ▸ parancsnoknak engedelmeskedik
    slepo ubogati ▸ vakon engedelmeskedik
    ubogati na ukaz ▸ utasításra engedelmeskedik
    Tvoj starejši brat sem in ubogala me boš. ▸ A fivéred vagyok, és szót fogsz fogadni.
    Zakaj so vojaki kljub vsem naporom še vedno ubogali svojega poveljnika? ▸ A katonák minden erőfeszítés ellenére miért engedelmeskedtek még mindig a parancsnokuknak?
    Naprava je do popolnosti ubogala njene glasovne ukaze. ▸ A készülék teljes egészében engedelmeskedett a szóbeli utasításainak.

    2. (o ustreznem odzivanju česa) ▸ engedelmeskedik
    Če bi jo noge še ubogale tako kot včasih, bi odšla k polnočnicam. ▸ Ha a lábai még mindig úgy engedelmeskedtek volna, mint valaha, eljárt volna az éjféli misékre.
    Ampak glava me zaradi žganja ne uboga. ▸ De a fejem a pálinka miatt nem engedelmeskedik.
    Pritisnil je na zavoro, od tedaj naprej pa ga volan mercedesa ni več ubogal. ▸ Rálépett a fékre, de attól fogva a Mercedes kormánya nem engedelmeskedett neki.

    3. (upoštevati pri svojem ravnanju) ▸ hallgat, követ
    ubogati nasvet ▸ tanácsot meghallgat
    Ubogala je nasvet, se oglasila in napisala podrobno poročilo o dogodku. ▸ Hallgatott a tanácsra, jelentkezett és részletes jelentést írt az eseményről.
    Poslušajte svojo intuicijo in jo ubogajte. ▸ Hallgasson az intuíciójára és kövesse azt.
    Prijateljice so silile domov, jaz pa nisem ubogala svojega srca, in ostala. ▸ A barátnőim unszoltak, hogy menjünk haza, én pedig nem hallgattam a szívemre, és maradtam.
  • uvídeti comprendre, voir, reconnaître, s'apercevoir de

    ne uvidim zakaj je ne vois pas pourquoi; (biti pameten) être raisonnable
  • uvídeti comprender ; (spoznati) ver, notar, darse cuenta (de a/c) ; (krivdo, zmoto) reconocer

    ne uvidim zakaj no veo por qué; (biti pameten) ser razonable
  • védeti (vém) imperf.

    1. conoscere, sapere:
    vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
    ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

    2. (z nedoločnikom) sapere:
    ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

    3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
    ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

    4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
    odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
    knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
    imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
    iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

    5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
    mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

    6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
    tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
    veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
    nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
    bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
    pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
    pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
    imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
    dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
    ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
    kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
    napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
    vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
    čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
    ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
    pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
    pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
    pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
    obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
    ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
    pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
    stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
    drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
    PREGOVORI:
    več glav več ve uno solo non può saper tutto
  • vŕtati (-am) imperf. ➞ izvrtati

    1. forare, perforare, trapanare; trivellare; scavare:
    vrtati skalo, v skalo forare una roccia
    vrtati zob trapanare un dente
    črv vrta les il tarlo scava il legno, nel legno

    2.
    vrtati po ušesu, po nosu mettersi le dita nell'orecchio, nel naso

    3. pren. assillare, crucciare, tormentare:
    v duši vrta misel, zakaj je to storil nell'animo lo assilla il pensiero del perché lo avesse fatto

    4. chiedere insistentemente, bombardare di domande

    5. indagare, studiare

    6. pog. sollecitare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. vrtati koga za denar brigare per ottenere soldi
    vrtati po spominu scavare nei ricordi
  • zaradi česa [é] (zakaj) weswegen, weshalb
  • zasoljen pridevnik
    1. (pretirano drag) ▸ borsos, drága
    zasoljena cena ▸ borsos ár
    zasoljen račun ▸ borsos számla
    krepko zasoljen ▸ igencsak borsos
    pošteno zasoljen ▸ ugyancsak borsos
    Lepa rjavolaska je z njim veliko klepetala po telefonu, tako da bo doma zagotovo dobila zasoljen račun za mobitel. ▸ A csinos, barna hajú lány sokat beszélgetett vele telefonon, úgyhogy biztosan borsos lesz a mobiltelefon-számlája.
    Turiste so letos najbolj motile zasoljene cene. ▸ A turistákat idén a borsos árak zavarták legjobban.

    2. (nespodoben) ▸ pikáns, csípős, fanyar
    zasoljeno vprašanje ▸ pikáns kérdés
    zasoljena zgodbica ▸ pikáns történet
    zasoljen humor ▸ csípős humor, fanyar humor
    Knjiga Šola za pijance je zbir humornih, zaostrenih in zasoljenih kratkih zgodbic o tem, zakaj, kdaj in kako se ljudje opijajo. ▸ A Művelt alkoholisták című könyv humoros, éles és pikáns történetek gyűjteménye arról, hogy miért, mikor és hogyan részegednek le az emberek.
    Politik in profesor, avtor nekaj zasoljenih citatov, se iz aktivne politike počasi umika. Svoja politična prepričanja je vedno izražal jasno in brez dlake na jeziku. ▸ A politikus és professzor, több fanyar idézet szerzője lassan visszavonul az aktív politikából. Politikai meggyőződését mindig világosan és minden fenntartás nélkül nyilvánította ki.

    3. (z izrazitim dodatkom) ▸ fűszerezett
    zasoljen s čim ▸ fűszerezi valami
    So pa – kot vedno – lepe stvari vedno zasoljene s kancem dekadence, čeprav večina današnjih pisateljev sploh ne ve, kaj je to. ▸ Mint mindig, a szép dolgokat egy csipetnyi dekadencia fűszerezi, bár a mai írók többsége azt sem tudja, hogy mi az.

    4. (o kemijski sestavi) ▸ sós, szikes
    Raziskovalci Kalifornijske univerze so namreč s kloniranjem ustvarili paradižnik, ki uspeva na zasoljenih tleh. ▸ A kaliforniai egyetem kutatói olyan paradicsomot hoztak létre klónozással, amely sós talajon is megterem.
  • zaštekati glagol
    1. neformalno (razumeti; dojeti) ▸ veszi a lapot, pedz, megfejt
    Pomembno je, da zaštekaš, kaj je bolj pomembno in pametno. ▸ Fontos, hogy vedd a lapot, hogy mi fontosabb és mi racionálisabb.
    Zaštekaš, zakaj je črno usnje preživelo obe vojni, vse glasbene trende in vse modne zapovedi? ▸ Pedzed már, a fekete bőr miért élt túl két háborút, minden zenei trendet és minden divatirányzatot?
    Japonci so zaštekali princip delovanja Hollywooda. ▸ A japánok megfejtették Hollywood működési elvét.

    2. neformalno (o naklonjenosti) ▸ bír, csíp, bejön
    Ko sem bil mulc, je bila edina muzika, ki sem jo zaštekal, narodno zabavna. ▸ Kölyökkoromban az egyetlen zene, ami bejött, az a szórakoztatózene volt.

    3. neformalno (prenehati delovati; imeti težave) ▸ bekrepál, bedöglik, befuccsol
    Po popoldanskem počitku mu je koleno tako 'zaštekalo', da sploh ni mogel več stopiti na nogo. ▸ A délutáni pihenőt követően a térdem annyira bekrepált, hogy egyáltalán nem tudtam rálépni a lábamra.
    Kljub temu, da je v finalni poskusni seriji puška dvakrat zaštekala, je nato na srečo delovala brezhibno. ▸ Annak ellenére, hogy a döntő próbasorozatában a puska kétszer is bekrepált, ezt követően szerencsére hibátlanul működött.
    Tako se je pač zgodilo, da mi je zaštekalo pri denarju in ker nisem punca, ki joka, ampak vzame stvari v svoje roke, sem ugriznila v dobro ponudbo. ▸ Ezért tehát úgy alakult, hogy befuccsoltam a pénzzel, és mivel nem vagyok sírós kislány, hanem a saját kezembe veszem a dolgokat, ráharaptam a jó ajánlatra.
  • zató

    A) adv. perciò, per questo, pertanto, di conseguenza, appunto:
    termiti zelo hitro uničujejo les in so zato velika nadloga le termiti distruggono rapidamente il legno e sono perciò una calamità tanto grande
    rad bi nekaj vprašal. Kar daj, saj smo zato tukaj vorrei fare una domanda. Prego, siamo qui per questo
    če prebere vse knjige, zato še ne bo pameten anche se avesse letto tutti i libri del mondo non sarebbe saggio per questo
    razreda nisem izdelal, pa kaj zato non ho superato la classe. E allora?!
    uro sem zgubil. Nič zato ho perso l'orologio. Non fa niente
    to ni drobiž, to so milijarde! Saj zato non sono spiccioli, si tratta di miliardi. Appunto

    B) zató konj.

    1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) perciò, pertanto:
    bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti aveva una fame da lupo, perciò gli diedero da mangiare

    2. (v protivnem priredju) per questo; in compenso:
    piše malo, zato pa dobro scrive poco ma in compenso bene

    3. zato ker (v vzročnih odvisnih stavkih) perché:
    zakaj je manjkal? Zato ker je bil bolan perché non è venuto? Perché stava male

    4. zato da (v namernih odvisnikih) perché, affinché; per:
    zakaj ste zaprli okno? Zato da ne bi bilo prepiha perché ha chiuso la finestra? Per impedire giri d'aria
  • zemljanka samostalnik
    1. (ženska) ▸ földi lakos, földlakó
    najlepša zemljankakontrastivno zanimivo világszépe
    najstarejša zemljanka ▸ a Föld legidősebb lakója
    Sprašujemo se, zakaj je najlepša zemljanka ponovno Indijka.kontrastivno zanimivo Feltesszük a kérdést, hogy vajon miért megint indiai a földkerekség legszebb lánya.
    Najstarejša zemljanka ima 115 let. ▸ A Föld legidősebb lakója 115 éves.

    2. (hiša) ▸ veremház, lakógödör
    živeti v zemljankah ▸ lakógödrökben él
    Videl sem, da so ljudje živeli v zemljankah, to so primitivne hiše z ilovnatimi tlemi. ▸ Láttam, hogy az emberek veremházakban éltek, ezek agyagpadlós primitív házak.
  • že already; as early as; yet

    ona je tu že 5 dni she has been here for 5 days
    že 2 uri delam I have been working for 2 hours
    že leta 1930 as early as 1930, as long ago as 1930
    že 30 let as long as 30 years
    že včeraj as early as yesterday
    že pred enim letom as far back as a year ago
    že drugi (naslednji) dan the very next day
    že zgodaj zjutraj already by the early morning
    že v 15. stoletju as far back as the 15th century
    že samó zaradi tega simply (ali just, only) for this reason
    že sama misel the very idea, the mere thought
    je mati že doma? is Mother (back) home yet!
    je časopis že prišel? has the newspaper come yet?
    ali je že tako pozno? is it as late as that?
    imam že (tako) dosti dela I have enough to do as it is, pogovorno I've got my hands full already
    kaj je že rekel? what was that (ali it) he said?
    že dvakrat sem mu rekel (povedal) I have told him twice already
    moraš že iti? must you be going (ali go) so soon (ali already)?
    dan je že it is daylight already
    (do) takrat bo že dan it will be daylight (ali the sun will be up) by then
    koliko časa si že tu? how long have you been here?
    kako dolgo ga že poznaš? how long have you known him?
    kako dolgo ste že v Sloveniji? how long have you been in Slovenia?
    vrnil se je že včeraj he was already back yesterday
    pismonoša bi že moral biti tu the postman ought to be here by now
    on bi mi bil moral že davno odgovoriti he ought to have answered me long ago
    moral je že oditi he must have gone by now (ali by this time)
    vam že strežejo? (v trgovini) (ste že postreženi?) are you being attended to?
    si že (sploh kdaj) bil v Parizu? have you ever been in Paris?
    to je že res, toda... that's very true, but..., that's all very well, but...
    on že ve zakaj! he knows why all right!
    o, že razumem! oh, I see!, pogovorno I get it!