-
zapata ženski spol polškorenj, visok čevelj; zagozda, klin, cokla; oporni kamen
-
Zwickel, der, (-s, -) bei Kleidern: všitek; vstavek; Baukunst, Architektur zaklinek; Technik zagozda
-
breech-pin, breech-plug [brí:čpin, -plʌg] samostalnik
tehnično zaklepna zagozda
-
Einlegekeil, der, vložna zagozda
-
Hartholzkeil, der, zagozda iz trdega lesa
-
Lawinenkeil, der, lavinska zagozda
-
Nasenkeil, der, Technik bradata zagozda
-
Nutenkeil, der, Technik utorna zagozda, utorni klin
-
templet [témplit] samostalnik
kalup, šablona; vzorec; mera, naprava za določanje velikosti in oblike kakega predmeta
mornarica klin, zagozda kot nosilec pod gredo ladijskega dna
-
zàcrtnjāk m zagozda za črtalo: -om se crtalo kod pluga odozgo zaglavljuje
-
bradat (-a, -o) bärtig (tudi rastlinstvo, botanika)
tehnika bradata zagozda der Nasenkeil
-
bradàt barbu
(strojništvo) bradata zagozda clavette ženski spol à nez
-
kajl|a ženski spol (-e …) figurativno kruha, sira: ein großes Stück
figurativno dati kajlo eins auswischen
| ➞ → zagozda
-
lavinska sonda ženski spol die Lawinensonde, die Sondierstange (vrvica die Lawinenschnur, zagozda der Lawinenkeil)
-
utorn|i [ó] (-a, -o)
utorna zagozda/utorni klin der Nutenkeil
utorna gred die Keilwelle
utorna žaga die Einstrichsäge
utorno vodilo die Nutführung
-
vložn|i [ó] (-a, -o) Einlege- (material der Einlagefutterstoff, zagozda der Einlegekeil)
vložni listek der Beipackzettel, die Packungsbeilage
-
vomis -eris, m (Ca., V., Col., Arn.) in vomer, vomeris, m (iz *u̯ogu̯hsmis; prim. gr. ὀφνίς lemež = stvnem. waganso = nem. (bavarsko) der Wagensun, lit. vãgis zagozda, zatič, kriv žebelj)
1. lemež, ralo: Cat., Tib., Plin., Amm. idr., cuius (sc. aratri) … vomere portam Capuae paene perstrinxisti Ci., sulco attritus vomer V., vomer aduncus O., terram exercere vomere Hier., exiguis vomeribus … terram subigere Col.; sinekdoha plug, (o)ralo: ut … insolito premeres vomere colla boum O.; meton. oranje: fessi vomere tauri H.
2. pren.
a) moško spolovilo: Lucr. (4, 1273).
b) pisalo, črtalnik: Atta ap. Isid.
-
zagózdica (-e) f dem. od zagozda
-
ἔμβολον, τό ἔμβολος, ὁ (ἐμ-βάλλω) 1. klin, zagozda. 2. a) ladijski rilec, oven; b) = rostra, govorniški oder. 3. klinasti bojni red, klinasta pokrajina (zemeljsko stegno) med dvema rekama. 4. = ἐπιστύλιον tramovje stebrov, arhitrav.
-
σκάνδαλον, τό [Et. prv. pom. zagozda v pasti (ker se sproži!), kor. sqend-, skočiti, lat. scando, ere] spotikljaj, pohujšanje NT.