Franja

ìzdrijeti ȉzdrēm (ijek.), ìzdrēti ȉzdrēm (ek.)
I.
1. iztrgati: izdrije joj silom iz krila dijete
2. raztrgati: žarač mu je izdro kožu; na dnu pisma slova bijahu izdrta
II. izdrijeti se
1. namučiti se, nagarati se: težaci su se izdrli, a nisu imali nikakve koristi
2. zadreti se, zavpiti: on se izdre na me i reče mi da gledam svoj posao
3. ekspr. pobrisati jo, upetati: jaši, pa idi!, ja ću pješke izdrijeti

krallen sich an/in etwas: s kremplji se oprijeti, zadreti kremplje v; (krampfhaft festhalten) krčevito zagrabiti/držati; figurativ etwas zagrabiti, pograbiti

mordeō -ēre, momordī, morsum (nam. *(s)mordéi̯ō; prim. skr. mardayati mleti, drobiti, gr. ἀμέρδω oropati, odvzeti, σμερδ-νός, σμερδ-αλέος strašen, stvnem. smerzan = nem. schmerzen boleti, ang. smart bister, premeten, pameten, pren. zajedljiv, piker, jedek, pekoč)

1. gristi, ugrizniti (ugrizovati), grizljati, žvekaje gristi, žvekati, žvečiti, jesti, (o)glodati: Enn. ap. Gell., Mart., canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu., canes mordent Ci., pabula dente momordi O., vitem V., tunicatum cum sale caepe Pers.; preg. o umirajočih (= gr. ὀδὰξ λαζοίατο γαῖαν Hom.) humum ore momordit V. zagrizel je v zemljo = umrl je, šel je pod rušo; subst. pt. pf. morsī -ōrum, m ugriznjenci: morsi a rabioso cane Plin.; morsa -ōrum, n grižljaji = koščki: lanea Cat.; occ.
a) zajesti (zajedati) se, zaseka(va)ti se, zadreti (zadirati) se v kaj, prije(ma)ti, (z)grabiti: mordet fibula vestem O., laterum, iuncturas V., vomer mordet terram Plin., locus (sc. corporis), qui mucronem (sc. teli) momordit Cels. kamor se je zasekala ost, kamor se je zadrla ost, id, quod a lino mordetur Cels. kar (kjer) predre nit.
b) trdno se držati česa: fraxinus arentem mordebat humum Stat.
c) (o rekah) oplakujoč objedati kaj, oplakujoč se zajedati v kaj, pljuskati ob kaj: rura, quae Liris quietā mordet aquā H.
d) (o)žgati, ož(i)gati (o)smoditi, skeleti, ščemeti, zaje(ma)ti, prevze(ma)ti, napasti (napadati), poškodovati: urtica foliis non mordentibus Plin., radix gustu acri mordet Plin., m. oculos Plin., mordeat … fortior aura nemus Mart., aceto morderi Plin. čimžati (namakati) se, quia oleam momorderit aestus H., frigora parum cautos mordent H.

2. metaf.
a) ugrizniti (gristi) = ujesti (ujedati), zbosti (zbadati), ob(i)rati, opravljati, ogovarjati, obrekovati, udrihniti (udrihati) po kom, zabavljati čez koga ali kaj, po kom ali čem, prizade(va)ti, (u)žaliti, (u)žalostiti, (o)zmerjati; kako se je razvila metafora, kaže stavek: livor iniquo nullum de nostris dente momordit opus O. se ni lotila; od tod m. clanculum Ter., mordebere dictis O., mordear opprobriis H., iocus mordens Iuv. zajedljiva, valde me momorderunt epistulae tuae Ci. ep., conscientia mordet Aug. in pass. conscientiā mordeor Ci. vest me grize, peče, paupertas mordet Ci. ali mordet cura medullas O. grize, gloda, pekli, grudi, dolore mordeor O. boli me, scribis morderi te interdum, quod … Ci. ep. da te boli.
b) (duševno) zagristi se v kaj = držati se česa: hoc tene, hoc morde Sen. ph. tega načela se trdno drži.

Opomba: Star. pf. act. memordī: Gell.

nàbrecnuti se -nēm se zadreti se: nabrecnuti se na koga, na susjeda

nàbreknuti -nēm zadreti se: nabreknuti na koga

nàskaliti se -īm se dial. zadreti si trščico: ako se naskališ, treba iglom iščeprkati ono što je u rani

ob-lātrō -āre (ob in lātrāre) (za)lajati nad kom, metaf. revsniti (revsati), revskniti (revskati) nad kom, zadreti (zadirati) se na koga, nad kom, (o)zmerjati; abs.: Amm.; z adversus: oblatrat adversus unitatem Christi Aug.; z dat.: Sen. ph., oblatrare atque obstrepere veritati Lact.; z acc. personae: aliquem Sil.; z acc. rei = zmerjaje očitati: Demetrius oblatrans nescio quid Suet., illud, quod oblatrare consuetis Ambr., nihil in deorum oblatraret dedecus Prud.

òbrecnuti se -nēm se obregniti se, zadreti se: obrecnuti se na koga

okòsiti se òkosīm se ekspr. zarežati, zadreti se na koga: za jednu riječ okosi se na mene kao vrag

òsjeći se osijèćēm se (ijek.), òseći se oséčēm se (ek.) ekspr. obregniti se, zadreti se: osjeći se na koga

òsupnuti se -nēm se dial. zadreti se: svatko se trese od straha kad se on na koga osupne

òsūti ȍspēm, aor. òsūh ȍsū, ȍsuo ȍsūla, ȍsūt -a
I.
1. obsuti: osuti kamenicama koga
2. razsuti: osuti pletivo
3. izpustiti se: osule ga kraste
4. izstreliti: osuti iz pušaka
5. usuti se, uliti se: osula je kiša
6. osuti drvlje i kamenje na koga zmerjati koga z najhujšimi obtožbami in najgršimi izrazi
II. osuti se
1. obsuti se
2. razsuti se: osula se čarapa
3. izpustiti se: osule mu se ospice po čitavom tijelu
4. osuti se: osulo se grožde
5. posuti se: nebo se osulo zvijezdama
6. razbežati se, osuti se: neprijatelj nas je potisnuo s najvažnije komunikacije, neki odredi su se osuli
7. ekspr. zadreti se, zarežati na koga: Turci ospu se na njega što im se meša u posao

prodèrati se pròderēm se zadreti se: proderati se na koga

pròdrijeti prȍdrēm (ijek.), pròdrēti prȍdrēm (ek.)
I.
1. prodreti: prodrijeti do neprijateljskih rovova
2. predreti: voda je prodrla kroz nasipe
3. priti, prodreti: glas je prodro do nas
4. prodreti, uspeti: prijedlog je u skupštini prodro
II. prodrijeti se zadreti se: kadija gromovito se prodro na njega

rennen (rannte, gerannt) teči, dirjati, beginnen: steči, weg: oddirjati; dauernd (ins Kino/zum Arzt) rennen stalno letati/tekati (v kino/k zdravniku); jemanden über den Haufen rennen prekucniti/podreti na tla; sich die Füße wund rennen obrusiti si pete; an/gegen etwas rennen zaleteti se v, figurativ zaleteti/zaletavati se v; mit dem Kopf gegen die Wand rennen zaletavati se z glavo ob zid; einen Gegenstand in etwas: zadreti v (sich si)

zadèrati zàderēm
I.
1. zatrgati: visi mu zaderan rukav
2. oprasniti: srdito zaderati perom u papir
II. zaderati se zadreti se: užasno se zaderati na koga

zadréčati -čīm zadreti se, zavreščati, zakričati

zapŕcati zàpr̄cām zadreti si: zaprcati trn u ruku, u prst

рявкать, рявкнуть (za)rjuti, (za)vpiti, zadreti se

ankrallen: sich ankrallen an zadreti kremplje v, oprijeti se česa (s kremplji), figurativ oklepati se (česa, koga)