Franja

kindle [kindl]

1. prehodni glagol
prižgati, zažgati
figurativno podžigati, podpihovati (to k)
navdihniti, navdihovati, prosvetiti

2. neprehodni glagol
prižgati se, vneti se
figurativno vneti se za kaj, navdušiti se (at)
razvneti se, ozariti se (with)

upáliti ùpālīm
I.
1. prižigati, užgati, zažgati: upaliti svijeću; puška nije upalila; upaliti kuću; taj me govor nije upalio
2. posrečiti se: to mu neće upaliti
II. upaliti se
1. vneti se: upaliti se za modne novosti
2. postati žarek: slanina se upalila
3. pokvariti se: žito se upalilo

ūrō -ere, ūssī, ūstum (nam. *euso > *ūsō; indoev. kor. *eus-, *us-, *(e)u̯es- žgati; prim. skr. ṓṣati žge, uṣṇaḥ vroč, topel, uṣṭaḥ žgan = lat. ustus, gr. εὕω [z aor. εὗσαι] palim, srednjevisokonem. usele, üsele žerjavica; sem lahko najbrž uvrstimo tudi lat. Vesuvius)

1. (v)žgati (vžigati), sežgati (sežigati), zažgati (zažigati), (s)kuriti, (s)paliti: Plin., Lucr., Lact. idr., dona, stipulam flammis V., picem et ceras O. ali nocturna in lumina cedrum V. ali in usum nocturni luminis T. sež(i)gati, zaž(i)gati kot svetivo, hominem mortuum Tab. XII ap. Ci., uri se patiuntur Indi Ci. se pustijo žgati soncu, ignis urit domos H. uničuje, ustis navibus H., periculum, ne Appio suae aedes urerentur Ci. da se ne bi vžgala (vnela), urenda filix H. vredna, da se sežge, zona usta Macr. vroči pas, calx urit Plin. ogreje (ogreva) (kot zdravilo). Od tod subst. pt. pf.
a) ūsta -ae, f žgana okra, starejše žgana zemeljska rumenica: Plin., Vitr.
b) ūstī -ōrum, m opečen(c)i, ožgan(c)i, opaljen(c)i: Plin.

2. occ.
a) kot medic. t.t. žgati = zdraviti z ognjem: quod reliquo corpori noceat, id uri patimur Ci., si uri non potest vulnus Cels., quoties quid ustum est Cels.
b) kot slikarski t.t. (barve) vžgati (vžigati), enkavstično (na)slikati: picta coloribus ustis puppis O.; prolept.: tabulam coloribus O.
c) s sežiganjem (z ognjem) pokončati (pokončevati, pokončavati), požgati (požigati), (o)pustošiti, razdeti (razdejati), uničiti (uničevati) ipd.: urendo populandoque gesserunt bella L., vastare, urere, trahere praedas T., urere Carthaginis arces H., urbes hostium T., terram urere vicos exscindere Cu., Numidae sociorum agros urebant L., vastatur, uritur Gallia Ci., pestilentia urens urbem L.

3. metaf.
a) žgati, sušiti, osušiti (osuševati), posušiti, izsušiti (izsuševati), (o)smoditi, prižgati (prižigati): solum O., (sc. sol) terras ignibus urit O., partes (sc. terrarum) calore uruntur Ci., arista solibus usta O., sitis usserat herbas O., sitis urit fauces (sc. guttur) O., (sc. cicer) urit solum, fimum suillum urit vineas Plin., dysenteria si urit Plin.; pass.: ora visceraque penitus uruntur Cu. so suha; pren.: febribus uror anhelis O. dušeča vročica me tare; pesn.: urit lini campum seges, urit avenae, urunt papavera V. izsušuje(jo); occ. (o mrazu) (o)smoditi, povzročiti (povzročati), da kaj zmrzne ali pozebe, (po)žgati; v pass. tudi = zmrzovati: iis, quae frigus usserit, remedio sunt Plin., ustus ab assiduo frigore Pontus O. ki ga tare večni mraz, herba per nives usta O. pozebla; venatores in montibus uri se patiuntur Ci. zmrzujejo, Scythae continuis frigoribus uruntur Iust. neprestano zmrzujejo.
b) povzročiti (povzročati) skeleč (pekoč) občutek, ožgati (ožigati), (o)žuliti, otisniti, otiščati (otiskati), (o)drgniti, raniti (ranjati, ranjevati), tiščati, težiti: cum aculeus sagittae aut glandis abditae introrsus tenui vulnere in speciem urit L., uri virgis H., loris non ureris H., lorica urit lacertos Pr., urunt iuga prima iuvencos O., calceus, si minor pede erit, uret H., ea (sc. terebra) non urit Col., si te meae gravis uret sarcina chartae H.; metaf. peči, težiti, nadlegovati, vznemirjati, mučiti: urit Venerem Iuno V. misel na Junono peče (muči) Venero, eos bellum Romanum urebat L., quo (sc. bello) Italia urebatur L., Aetolos assiduo labore urente L., populum gravis urebat annona Vell., quidam in quaslibet aures, quidquid illos urit (kar jih teži), exonerant Sen. ph.
c) (ljubezen, strast) komu vne(ma)ti, razvne(ma)ti koga; v pass. vne(ma)ti se, razvne(ma)ti se, (v ljubezni) (vz)plamteti (za koga): urit me Daphnis V. ali Glycerae nitor H., amor urit me V.; pass.: uritur Dido V., quid in hospite ureris? O.; (o strasteh, čustvih, afektih): quod urit invidiam L. ali urit fulgore suo, qui praegravat H. vnema (vzbuja) skelečo zavist, mala, quibus uror, torreor, vexor Arn., (sc. mulierum) delicias et panniculus bombycinus urit Iuv., meum iecur urere bilis H. = grabila me je jeza, uro hominem Ter. jezim ga, id nunc his cerebrum uritur, me esse … Pl. zdaj jih jezi to, da … ; v pozitivnem pomenu: urere aliquem avorum laudibus Val. Fl. spodbujati koga k posnemanju …

uzàžditi -īm zažgati: uzaždio da bježi spustil se je v beg

ùžditi -īm užgati, prižgati, zažgati: užditi dotrajalu kuću; užditi svijeću; užditi po neprijatelju

užèći užèžēm, oni užègū, užèzi, užègoh ȕžeže, ùžegao užègla, užèžen -èna
I.
1. užgati, prižgati, zažgati: užeći vatru, stog slame; užeći svjetiljku
2. močno ogreti: užeglo je ljeto, pritisla je omara poletje je postalo vroče, pritisnila je vročina
II. užeći se
1. užgati se, vneti se: krv se bila užegla
2. postati žarek: užegao se maslac; užegla slanina

verbrennen^* intransitiv zgoreti, zgorevati; beim Kochen: zasmoditi se; transitiv zažgati, sežgati, sežigati; Technik sežgati; Sonne die Haut: ožgati; (versengen) požgati; Gas, der Körper Nährstoffe: pokuriti; sich verbrennen die Finger, den Mund: opeči si

zapáliti zàpālīm
I.
1. zažgati: zapaliti kuću
2. prižgati: zapaliti svjetlo, cigaretu
3. razvneti: zapaliti strasti
4. užgati, ustreliti: zapaliti pušku
5. ekspr. mahniti jo: zapaliti pješke u varoš
6. zapaliti kome svijeću držati komu svečo ob smrtni uri
II. zapaliti se
1. zažgati se
2. vneti se
3. razvneti se, navdušiti se
4. razjeziti se

zapožáriti -pòžārīm
I. zažgati
II. zapožariti se zažareti, zardeti: ona obori oči i zapožari se

zàžditi -īm, zàždijēm, zažèći -žèžēm
1. zažgati: zažditi kuću
2. ustreliti, sprožiti: zažditi pušku
3. ekspr. pobegniti, popihati jo: vuk zaždi prema šumi; u tren oka poskakali su iz rake i zažegli preko polja

зажигать, зажечь zažigati, zažgati, prižigati, prižgati; (pren.) navduševati: zbuditi

запаливать, запалить

1. zažigati, zažgati;
з. из орудий začeti streljati s topovi;

2. spotenega konja pokvariti z napajanjem; konja izmučiti (s predolgo vožnjo)

запали́ти -палю́ док., zažgáti -žgèm dov., vnéti vnámem dov., prižgáti -žgèm dov., razvnéti -vnámem dov., zakuríti -kúrim dov.

поджигать, поджечь zažigati, zažgati, požigati, požgati, zanetiti; zažgati, zapeči; podž(i)gati; podpihovati, (na)hujskati

подпаливать, подпалить podžigati, podžgati; zažgati (od spodaj)

churruscarse [c/qu] o-, pri-smoditi se, zažgati se

encender [-ie-] zakuriti; pri-, za-žgati, vžgati, vneti

encenderse (raz)vneti se; zardeti
encenderse en ira razjeziti se

faggot², fagot [fǽgət] prehodni glagol
zvezati v butare; zažgati ob živem telesu

fūmigō -āre -āvī -ātum (fūmus in agere)

I. intr.

1. kaditi se, hlapeti, čaditi se: fumigantes globi Gell. megleni klobčiči, montes fumigant Vulg., linum fumigans Vulg. tleči stenj.

2. kaditi, kadilo zažigati: ille bene novit fumigare Aug. —

II. trans.

1. pokaditi, prekaditi, ukaditi, zakaditi: alvos Varr., gallinaria Col.

2. kaditi s čim, kako kadilo zaž(i)gati: fumare aromata Vulg.

3. odimiti, z dimom (p)očrniti: noctu parietes fumigatos (esse) Ap.

per-ūrō -ere -ūssī -ūstum (per in ūrere)

1. docela (povsem, čisto, dokonca) zaž(i)gati, pož(i)gati: p., quidquid attigerat Cu., vas Plin., agrum L. požigati po deželi, ossa perusta lacrimis spargere O., zona perusta Lucan. vroči pas; (o mrazu) (o)smoditi: Ca., Col., terra perusta gelu O.; (o ranah): colla perusta (sc. boum) O. otisnjeni, otiščani, ožuljeni, vneti, perustus funibus latus H. raztepen, razbit.

2. metaf. (o žeji, vročici) žgati, peči, mučiti: sitis saucios perurebat Cu. pekoča žeja je mučila ranjence, perustus ardentissimā febre Plin. iun.; pren. (raz)netiti, razpaliti (razpalj(ev)ati), razvne(ma)ti, podž(i)gati, spodbuditi (spodbujati): perurimur aestu (sc. amoris) O., homo perustus inani gloriā Ci. gineč od praznega (puhlega) slavohlepja; occ. (raz)jeziti, (raz)srditi: Cat., Sen. ph.