Franja

démarrer [-mare] verbe intransitif, automobilisme startati, zagnati se z mesta; začeti delovati (funkcionirati); marine odpluti; odtrgati se od vrvi; verbe transitif odvezati, oprostiti od vrvi; automobilisme pognati v tek; odpremiti (vlak); figuré, familier začeti

démarrer de quelque chose opustiti kaj
se démarrer dvigniti sidro; odtrgati se; razvezati se (vozel)
la voiture démarra avto je odpeljal
ne pas démarrer de quelque chose ne se znebiti česa, ne se ločiti od česa
il ne veut pas démarrer de son projet noče opustiti svojega načrta
mon affaire commence à démarrer moja zadeva je prišla v tek
démarrer sa voiture pognati avto z mesta
démarrer un travail začeti delo
ça démarre lentement (figuré) počasi gre stvar naprej

dictō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. dīcere)

1. praviti, govoriti, napovedovati, trditi, zatrjevati: Pl., Gell., mercemur servum, qui dictet nomina H.

2. narekovati pisarju: Q., Suet., Plin. iun., epistulam Ci. ep., quod non modo tironi dictare, sed ne ipse quidem auderem scribere Ci. ep., haec tibi dictabam post fanum … H. to ti dajem pisati, dictantis (upnika, oderuha), quod tu numquam rescribere possis H., d. verba Iuv., versūs Suet., qui ad memoriam dictabat Vop. tajnik; poseb. (o učitelju) narekovati učencem pri pouku: carmina Livi … , memini quae plagosum mihi parvo Orbilium dictare H., an tua demens vilibus in ludis dictari carmina malis? H. Od tod subst. pt. pf. dictāta -ōrum, n
a) kar se je v šoli narekovalo, nareki, diktati, naloga za učenje na pamet, lekcija: Pers., orationem meam in illum tamquam dictata perdiscere Ci. (o dečkih), ista a vobis quasi dictata redduntur Ci., iisdem de rebus semper quasi dictata decantare Ci., haec recinunt iuvenes dictata senesque H.
b) pravila, nauki za gladiatorje: Varr., Suet., Tert., Thraex, qui et ipse ad dictata pugnavit Petr.; za rezalce: donec peragat dictata magistri omnia Iuv.

3. ker je postajalo vse običajneje, da je Rimljan tisto, kar naj bi sam napisal, narekoval sužnju, je glag. dictare dobil pomen
a) (narekujoč) kaj sestaviti (sestavljati), napisati; pesmi zlagati, pesniti, pesnikovati: testamentum, codicillos, alicui actionem Suet., non unus tibi rivalis dictabitur heres Iuv. ne bo se ti določil; puerique patresque … carmina dictant H., (Lucilius) in hora saepe ducentos … versus dictabat stans pede in uno H.; od tod pri pravnikih = kaj odrediti, napotiti, začeti: actionem, iudicium Dig. tožiti.
b) kaj kot povelje narekovati, ukaz(ov)ati, vele(va)ti, predpis(ov)ati, tudi = svetovati: sportulam Q., qui … remis dictet sonitum Sil.; (o abstr. subj.): Col., Dig., Pall., aliquid ratio dictat Plin., Q., quibus sordet omne, quod natura dictavit Q. ki jim preseda vse naravno, dolor verba aspera dictat Sil.

4. komu kako besedilo za ponavljanje narekovati, diktirati: alicui vota Val. Fl., dictata iurant sacramenta deis Sil.

dȉgnuti dȉgnem, nedol. tudi dȉći, aor. dȉgoh dȉže, dȉgosmo, del. dȉgao dȉgla; dȉgnuvši in dȉgavši; dȉgnut -a -o
I.
1. vzdigniti, dvigniti: dignuti kamen, kotvu, koga na konja, rukavicu, komad hartije
2. ukiniti, opustiti: dignuti ruke od čega
3. pregnati: dignuti divljač sa legala
4. začeti: dignuti parnicu protiv koga, hajku na koga
5. pomagati, moralno podpreti: ti si me svojim riječima digao
6. postaviti: dignuti kuću, spomenik
7. vzdigniti: dignuti rnku na koga
8. pospraviti: dignuti sto poslije, posle ručka
9. zbrati: dignuti vojsku
10. ukrasti: on digne što stigne
11. zvišati: dignuti cijene, cene
12. narediti: dignuti larmu, viku
13. dvigniti: dignuti novac u banci
14. potencirati, kubirati, kvadrirati: dignuti broj na kub, na kvadrat, na treći, na drugi stepen
15. dignuti rep postati ošaben; dignuti rogove pokazati roge
II. dignuti se
1. vzdigniti se, vstati: danas sam se rano digao
2. upreti se: Srbi se digoše na Turke; Jugosloveni se digoše na okupatore

dūcō (st.lat. doucō) -ere, dūxī, ductum (prvotno *deucō; prim. lat. dux, nem. ziehen vleči, Zeuge, zeugen)

I.

1. vleči: d. sacra pilentis per urbem V., pondus aratri O., navem per adversas undas (proti vodi) O., difficile iter, vix quā singuli carri ducerentur C. koder so se … mogli peljati, d. capellam V. za seboj vleči, sidera crinem ducunt V. vlečejo za seboj, d. retia ducentia pisces O., subtemen ductum inter stamina O., d. ferrum per alicuius viscera Sil. meč v telo poriniti; d. os Ci. ali vultum ad fastidia, ad suspiria O. zategniti; sibi quisque ducere trahere rapere S. (gl. traho II., 2.); occ. s proleptičnim obj. (vlekoč) narediti, delati, napraviti, tvoriti, ustvariti,
a) = presti: fila, lanas O., stamina O., Tib., pensa manu Iuv.; pren.: forte epos ducit H. plete junaško pesnitev, d. carmina, versūs O. pesniti; d. lineam Cels., Plin., Q. povleči, potegniti, litteram in pulvere O. narisati, orbem Sen. ph., Q., flamma apicem per aëra duxit O. (gl. apex), colaphum alicui d. Q. klofuto pripeljati komu, klofniti, gravem, sibi alapam duxit Ph. močno se je klofnil.
b) iz kovine, marmorja idr. (iz)oblikovati, izdel(ov)ati, ustvariti (ustvarjati): alii thoraces aēnos aut lēvīs ocreas lento ducunt argento V., vivos ducunt de marmore vultus V., d. lateres Vitr., aliquem ex aere Plin.
c) stavbe idr. (z)graditi, postaviti (postavljati), spelj(ev)ati: parietem Ci., murum L., muros H., vallum C. nasuti, fossam C., Plin. iun. izkopati, vallum fossamque L., viam L., arcum O.

2. = producere iztegniti (iztezati), raztegniti (raztezati): ut muliercula mihi digitulos ducat Sen. ph., pren. na dolgo vleči, na dolgo raztegniti (raztezati): longas voces in fletum V., amores (svoje hrepenenje) in longum V.; od tod d. tempus Ci., N. odlašati, zavlačevati, bellum Ci., N. idr. vojno zavlačevati, vitam longius V., O. podaljš(ev)ati, vitam per extrema V. ali animam L. životariti, horas flendo V. ure prejokati, noctem ludo V. preigrati, aetatem H. ali aetatem in litteris Ci. preživeti, cum res diu ducta esset N. se je bila zavlekla, diem ex die d. C. odlašati iz dneva v dan.

3. nase vleči, k sebi vleči (potegniti): minutum ferrum (železni koščki), quod similes (magnetae) lapides similiter ducunt Varr., magnes ducit ferrum Pr., d. frena manu O. nategniti, remos O. veslati, bracchia (arcūs) V. nape(nja)ti, alterna bracchia O. pri plavanju krčiti in iztezati = plavati; occ. nase vzeti, nase jemati, dobi(va)ti: formam O., pallorem ducunt rami O. bledijo, ducit uva colorem O. se barva, dobiva barvo, rimam duxerat paries O. je bila počila, cānentem plumā d. senectam V. osiveti in postarati se, d. cicatricem L.; pren.
a) k sebi privabiti (privabljati), mikati, zanimati, zabavati, razveseljevati: nescio quā natale solum dulcedine captos ducit O., (Orpheus) dum carmine silvas et saxa ducit O., pocula ducentia somnos H., O., ducit uterque color Pr., quos ipsa pericula ducent Lucan., ducite ab urbe domum, mea carmina, ducite Daphnin V.; v pass.: fabellarum auditione ducuntur Ci.
b) koga prevze(ma)ti, zavajati: errore duci Ci.

4. iz česa vleči, potegniti, izdreti (izdirati): sortes d. Ci. žrebati, ea, quae aequatis sortibus ducuntur Ci., stat ductis sortibus urna V., sacerdos sorte ductus V. izžreban, tako tudi: sorte ducti e primoribus T., sorte iudex in reum ductus Suet.; vaginā d. ferrum (meč) O., auxilium ducto mucrone petebat V.; pren.: d. anhelitūs O. sopsti, gemitūs de (ab) imo pectore V. globoko vzdihovati, alto suspiria pectore O., fletum Pr. stokati, verba longā morā Pr. izjecljati; pren.
a) zaje(ma)ti, povze(ma)ti, izvesti (izvajati), (rod) nadaljevati: ingressionem non ex oratoriis disputationibus d. Ci., unde haec omnis causa ducitur Ci., unde hoc mendacium ductum est? Ci. od kod se je … vzela? d. genus Olympo V., originem ab aliquo H., ortūs ab Elide O., generis primordia ab aliis O., a sanguine Teucri d. principium O.; tua sectus orbis nomina ducet H. bo dobil tvoje ime, qui duxit ab oppressa meritum Carthagine nomen (= Scipio Africanus minor) H.; poseb. etimološko izvesti (izvajati), izpelj(ev)ati: ab eundo nomen (Iani) est ductum Ci., di Penates sive a penu ducto nomine … , sive ab eo, quod penitus insident Ci., quod (nomen) utrumque a Graeco est ductum Q.
b) duci = izhajati, zače(nja)ti, izvirati: ab eodem verbo ducitur saepius oratio Ci.

5. vase vleči,
a) z dihanjem vase vleči, vdiha(va)ti: spiritum (auram bonam floris Min.) naribus Varr., spiritum Ci., Corn., Cu., Sen. ph. dihati, portūs, quibus vitam et spiritum ducitis Ci., ab aëre eo, quem spiritu ducimus Ci., quae (anima) ducta est spiritu Ci., neque habet quas ducat spiritus auras O. nima zraka, ki bi ga mogel dihati, frigus ab umbra d. O. hladni zrak v senci dihati, naribus d. tura H.; pesn.: somnos d. V. dremati, spati.
b) piti, (v)srkati, vsrkavati, srebati: nectaris sucos, pocula Lesbii, Liberum H., situlas duas plenas mero Vop.; pren.: d. sollicitae iucunda oblivia vitae H. prijetno pozabljati … življenja (prim.: longae ducentem oblivia poenae Val. Fl.); z metonimičnim obj.: puer ducens (ubera) O. sesajoč.

II.

1.
a) peljati, voditi: loro equum N., loris equos L., principes obsidum loco C., aliquem ante currum L., vinctum ante se Thuynem agebat, ut si feram bestiam captam duceret N., d. aliquem per omnia V., ducente deo V. ob božjem vodstvu, nullo ducente O. brez vodnika, illum … non equus impiger curru ducet Achaico victorem H., quem ducit priva navis H.; poseb. se ducere pobrati se, zmuzniti se, popihati (jo): Kom., Ci. ep.; pren.: duci ventre levem H. trebuhu rad streči. Kam? se ad regem Pl., se duxit foras Ter., d. aliquem intro ad aliquem Ter., qui hospites ad ea, quae visenda sunt, ducunt Ci., manu d. aliquem ad limina in tecta V.; occ. α) drž.pr. in jur. koga za kazen kam odpeljati, odvesti: d. aliquem in carcerem, in vincula Ci., L. idr., ad mortem Ci., N. idr., ad necem Ci., ad supplicium Ci., Suet., in ius (pred sodišče) L., tudi samo ducere, duci (sc. ad supplicium) Sen. ph., Plin. iun., Suet., ducite nos quo lubet tamquam quidem addictos Pl., ducite, ubi ponderosas crassas capiat compedes Pl., addictus Hermippo et ab hoc ductus est Ci., nos iube duci Cu., toto itinere non ducitur, sed trahitur Sen. rh. β) medic. odvajati: sanguinem Plin., alvum Cels. trebuh sčistiti, drisko imeti.
b) koga odpeljati, odvesti; od kod? eum hinc domum Ci., quadrupedes praesepibus (abl.) O., se a Gadibus Asin. Poll. in Ci. ep.
c) pren. α) napelj(ev)ati: aquam non longe a villa Ci., aquam per fundum alicuius Varr., Ci. ep., aquam in urbem L. β) kam peljati, držati (o cestah, poteh): quā te ducit via, dirige gressum V., Brundisium Minuci melius via ducat an Appi H., duxit via in leniter editum collem L., monstro viam, quae ducat ad undas O., via … ducit ad infernas sedes O., iter, … Stygiam qua ducat ad urbem, ignorant O. γ) koga k čemu gnati, nagniti (nagibati), usmeriti (usmerjati), napotiti: quo quemque ducebat voluntas Ci., ali spes Cu., ita me ad credendum tua ducit oratio Ci.; v pass.: litteris eorum et urbanitate Chrysogonus ducitur, ut … Ci., cives laude et gloria ducuntur Ci., rerum ordine ducor O. hočem se pustiti voditi. Pogosto pt. pf. (ki se ne prevaja): studio philosophiae ductus N. iz nagnjenja do … , amore ductus N. ali caritate patriae ductus N. iz ljubezni, suspicione ducti N. zaradi suma.
č) koga za nos voditi, vleči, potegniti, za norca imeti, varati: repperi, qui senem ducerem Pl., etiam nunc me ducere istis dictis postulas? Ter., ut phaleratis dictis ducas me Ter., calamo salientes ducere pisces O., promissis ducere amantem Pr.

2. occ.
a) privesti, pripeljati: duc nigras pecudes V., equum duci iubet V.; pren.: (Lucifer) ducit diem V., (sidera) ducunt noctem V., ducere soporem Tib.
b) kam s seboj vzeti (jemati): suas mulierculas secum in castra Ci., in provinciam poëtas Ci., Ennium in Aetoliam Ci. poet., uxorem in convivium N., in Hispaniam secum duxit filium N., iube dona (me) ducere V. daj (mi), da vzamem s seboj, quos Mincius ducebat in aequora pinu V. ki jih je Mincij s seboj ven … peljal, mihi ducendus est comes H., vellem, me duxisses O. da bi me bil s seboj vzel, duxit sua praemia victor O. je s seboj vzel = je dobil.
c) žensko (kot nevesto, ženo) na svoj dom peljati, žensko v zakon vzeti, za ženo vzeti, poročiti, z žensko poročiti se, (o)ženiti se: qui … ducit uxorem domum Pl., quis east, quam vis ducere uxorem? Pl., hodie uxorem ducis? Ter., duxit uxorem … optumi et calamitosissumi viri filiam Ci., Orgetorigis filiam in matrimonium duxerat C., una (uxor), … quam domo secum duxerat (= in matrimonium duxerat) C., ducere ex plebe L. plebejko poročiti, coniuges, quas iuvenes duximus Cu., coniuges ducunt Iust. ženijo se; v pass.: tibi ducitur uxor V., datur ducenda (za ženo) Lavinia Teucris V.; abs.: si tu negaris ducere, ibi culpam in te transferet Ter., dic te ducturum Ter., qui ducit O. ženin; sramotilno: scortum (scorta) ducere Pl.; redko o ženski = omožiti se: Cod. I.
č) (sprevod idr.) voditi, prirediti (prirejati), pripraviti (pripravljati): pompam, materno cineri pompam O., pompas ad delubra V., alicui funus Ci., tristia funera d. V., exsequias Cu., Plin., choros H. rajati, plesati, quae (Naïdes) … festas duxere choreas O.

3. voj.
a) čete peljati, voditi, veleti korakati (marširati): in Galliam mutilatum ducit exercitum Ci., vestros nautas contra Carthaginem Scipio duxit Ci., d. exercitum Uticam, ali in Bellovacos, ali in fines Suessionum, ali ab Allobrogibus in Segusiavos, d. reliquas copias contra Labienum, cohortes ad eam partem munitionum C., Epaminondas exercitum duxit in Peloponnesum adversus Lacedaemonios N., naves ex Syria in Asiam ducere iussus erat N., recto itinere d. exercitum ad eos, quos … L., iussus partem legionum ipse aut per filium in Armeniam ducere T.; pass. (o vojakih): quam in partem aut quo consilio ducerentur C.
b) abs. (o vojskovodji) marširati, naprej pomakniti (pomikati) se, naprej iti, napredovati: (Mettius) ducit quam proxume ad hostem potest L., Tullus … contra hostes ducit L., profectus ex hibernis in Etruriam ducit L., castra in viam deferunt, qua Hannibal ducturus erat L.
c) voditi = na čelu iti (korakati, marširati), veleti komu na čelu korakati: pars equitum ducebant T., agmen d. Cu. biti sprednja četa, legiones expeditas d. C.
č) poveljevati, velevati, zapovedovati komu: qua in legatione (Murena) duxit exercitum Ci., L. Catilina ducit exercitum hostium Ci., cum (Eumenes) … imperator (kot vojskovodja) exercitum duxisset N., qui primum pilum ad Caesarem duxerat C. ki je bil pri Cezarju (= v Cezarjevi vojski) poveljeval prvemu manipulu (triarijev), ordinem d. C. centuriji poveljevati, biti stotnik, cum adhuc ordines duceret Suet., d. aciem, turmas, Rutulos V.; pren. prvi biti, glavar biti, načelnik biti, načelovati (v čem, čemu): d. ordines, familiam Ci., toros O., classem (discipulorum) Q.

III.

1. meniti, imeti za kaj, šteti za kaj, smatrati za kaj (gr. ἡγεῖσϑαι): sic equidem ducebam animo rebarque futurum V.; v act. z dvojnim acc.: malum quom amici tuom ducis malum Pl., repulsam tuam duxerunt triumphum suum Ci., omnia pericula levia duxerunt Ci., ista nimis antiqua ac stulta ducimus Ci., aliquem victorem d. N., nil rectum nisi quod placuit sibi ducunt H., id optimum d. Cu.; v pass. z dvojnim nom.: poenā ille dignus ducitur N.; z ACI: qui se regem esse ducebat Ci., ut omnia tua in te posita esse ducas Ci., si vectigalia nervos esse rei publicae semper duximus Ci., qui ei quoque rei fructum suo iudicio tribuendum esse duxerunt Ci., quod nefas esse duceret N., nihil eum efficere non posse ducebant N. menili so, da more vse storiti, quae mox usui fore ducebat S., equidem ego fabulam fictamque rem esse ducebam L.; s predikatnim gen.: (id) continentis debet duci N. (to) se mora šteti za vzdržnost, tutelae deinde nostrae duximus L., tamen officii duxit Suet.; z gen. pretii: d. aliquid parvi, d. aliquid pluris Ci. kaj malo, više ceniti; s finalnim dat.: vos eritis iudices, laudin' an vitio duci id factum oporteat Ter., si quis despicatui ducitur Ci. če koga zaničujejo, aliquid laudi d. N. v slavo šteti, honori ducitur S. šteje se v čast (prim.: id mihi honori est Ci.); s prepozicionalnimi izrazi ali samim abl.: d. aliquid in malis Ci. med zla šteti, aliquem in hostium numero C. med sovražnike (za sovražnika) šteti, deorum numero eos solos ducunt, quos cernunt C. med bogove štejejo le tiste, d. in gloria Plin. v slavo šteti, za slavno imeti, tu ausus es pro nihilo … tot res sanctissimas ducere? Ci., supra ea veluti ficta pro falsis ducit S., d. aliquem pro hoste Lact., vos adfinium loco ducerem S.

2. occ.
a) ceniti, računati, v račun vzeti (jemati), preračuna(va)ti: ut peraeque ducerent Varr., nonaginta medimnûm milia duximus Ci., fenus quaternis centesimis d. Ci., dico me centesimas ducturum Ci. ep., centesimis sexennii ductis Ci. ep., non duco in hac ratione eos (oratores), quibus … Ci. ne jemljem v račun, ne vštevam, sicuti fit, cum ter terna ducuntur Gell.
b) rationem alicuius rei ducere kaj v poštev vzeti (jemati), upoštevati kaj, ozirati se, gledati na kaj: facultatis ad agendum ducta ratio est Ci., qui dicerent, … officii rationem in omni vita, non commodi esse ducendam Ci., d. rationem salutis meae Ci. ep., d. suam quoque rationem Ci. tudi svojo korist upoštevati, duxi meam rationem Ci. ep.

Opomba: Star. imp. duce: Pl.; inf. pr. pass. ducier: Ter. Sinkop. pf. duxti (= duxisti): Varr., Cat., Pr.; inf. pf. act. duxe (= duxisse): Varr.

ébaucher [eboše] verbe transitif zasnovati, narediti osnutek; skicirati; surovo obdelati; začeti, a ne izvesti do konca

s'ébaucher dobiti (prvo) obliko
ébaucher une poutre obtesati bruno
ébaucher un salut (samó) nakazati pozdrav
ébaucher un sourire malce se nasmehniti
ébaucher un projet zasnovati načrt

einleiten

1. einen [Prozeß] Prozess, eine Geburt, eine Kettenreaktion, Maßnahmen: sprožiti, uvajati, uvesti; (vorbereiten) napeljati; (beginnen) začeti, eingeleitet werden začeti se; (verursachen) povzročiti, povzročati, voditi v/do; den Anfang vom Ende: prinesti, prinašati

2. Technik Flüssigkeiten, Gase usw.: dovajati, uvajati, in Gewässer: izpuščati, spuščati

embarquer [ɑ̃barke] verbe transitif vkrcati, natovoriti; familier odnesti s seboj; familier aretirati, zapreti; figuré zaplesti (dans v); začeti (kako stvar); verbe intransitif iti na ladjo; vstopiti v vagon; preplaviti krov ali čoln (valovi)

s'embarquer vkrcati se (pour za); familier vstopiti (dans v) (v avto, vlak, letalo); figuré spustiti se, zaplesti se (dans v)
affaire féminin bien, mal embarquée dobro, slabo začeta stvar

emmancher [ɑ̃mɑ̃še] verbe transitif opremiti z ročajem, držajem, toporiščem (un marteau kladivo); familier vtakniti; familier začeti, sprožiti, spraviti v tek (une affaire zadevo)

s'emmancher priti v tek
cela s'emmanche mal to se slabo začenja

empeñar zastaviti; povod dati, povzročiti; siliti (a k); blamirati, osramotiti; začeti (prepir)

empeñar en cien pesetas zastaviti za 100 peset
empeñar su palabra svojo besedo dati
empeñarse delati dolgove, zadolžiti se; lotiti se; trdovratno vztrajati (en na); obvezati se (a za); potegovati se za
empeñarse con (por) potegniti se za
empeñarse por contrato pogodbeno se obvezati
empeñarse en salir hoteti iti ven za vsako ceno

empezar [-ie-, z/c] začeti

empezar por lo más difícil z najtežjim začeti
empezar can bien dobro začeti
empezó por declarar najprej (predvsem) je izjavil
empezar a escribir začeti pisati

enfourner [ɑ̃furne] verbe transitif potisniti, dati v peč, vsaditi (kruh itd.); familier dati v usta, pogoltniti; figuré začeti, lotiti se, spustiti se (dans v)

enfourner des provisions dans un sac strpati živež v torbo
il s'enfourna dans un taxi strpal se je v taksi
mal enfourner une affaire slabo se lotiti zadeve

engager [ɑ̃gaže] verbe transitif angažirati, najeti; vezati; zastaviti, investirati, naložiti; začeti; spodbuditi, pregovoriti

s'engager obvezati se; prostovoljno stopiti v vojsko; vstopiti v službo (chez pri); zaplesti se, spustiti se (dans v); začeti se (boj); zavzeti stališče do političnih ali socialnih vprašanj
engager des capitaux dans une entreprise investirati kapital v podjetje
engager son cœur zaljubiti se
engager le combat spustiti se v boj
engager une conversation začeti pogovor
engager pour une danse prositi za ples
engager un domestique najeti posla
s'engager dans une affaire zaplesti se v afero
s'engager par caution prevzeti jamstvo
s'engager dans de longues discussions spustiti se v dolge diskusije
s'engager à obvezati se za
s'engager pour quelqu'un jamčiti za koga
engager des négociations začeti pogajanja
engager sa parole dati svojo besedo
engager quelqu'un dans son parti koga na svojo stran, za svoj

engender [indžéndə] prehodni glagol
(s)ploditi
figurativno povzročiti, vzbuditi, začeti

engrener [ɑ̃grəne] verbe transitif dobro prijeti (zobato kolo) in poganjati (drugo kolo); (mlin) nasuti žito (quelque chose v kaj); pitati (živino) z žitom; (mlatilnici) dovesti snope; (črpalka) prilivati vodo (quelque chose čemu); figuré pripraviti, začeti, lotiti se

s'engrener prijemati eno drugo (o kolesih)
engrener des relations navezati zveze, stike

entablar opažiti; spraviti na tapeto; podvzeti, začeti, lotiti se; v deščice dati

entablar una acción vložiti sodno tožbo
entablar un pleito, entablar un juicio pravdati se

entamer [ɑ̃tame] verbe transitif načeti, nalomiti; urezati, raniti, poškodovati; začeti (proces); navezati (pogovor); spodkopati (ugled); omajati (prijateljstvo); militaire začeti (napad); napraviti vrzel, luknjo (quelque chose v čem); figuré začeti

entamer la conversation, un travai! začeti pogovor, lotiti se dela
entamer la réputation, l'honneur škodovati dobremu imenu, časti
entamer la conviction de quelqu'un omajati komu prepričanje
entamer un pain, une bouteille načeti kruh, buteljko

enter [éntə]

1. neprehodni glagol
nastopiti; lotiti se; zatopiti se; sodelovati; prijaviti se; domisliti se, razumeti; udeležiti se

2. prehodni glagol
vstopiti, izlivati se; postati član (društva), včlaniti se; prijaviti se; zapisati, začeti; vknjižiti; cariniti; namestiti

to enter an appearance pokazati se na sestanku
to enter the church postati duhovnik
to enter to the credit of s.o. vknjižiti komu v dobro
to enter to the debit of s.o. vknjižiti v breme koga
to enter one's name vpisati se
to enter the goods deklarirati blago
to enter one's mind (ali head) priti komu na misel
to enter a treaty skleniti pogodbo
to enter short premalo deklarirati
to enter the war začeti vojno
to enter inwards (outwards) prijaviti za uvoz (izvoz)

enter (up) on neprehodni glagol
začeti; prevzeti, lotiti se

entrar vnesti, vtakniti, vknjižiti, uvoziti, napasti (deželo); vstopiti, noter iti; dospeti; lotiti se, začeti, nastopiti; imeti dostop

entrar a uno koga pregovoriti
no hay por donde entrarle težko je opraviti z njim
entrar en cuenta upoštevati
¡entre V. mi tarjeta! oddajte mojo posetnico!
entrar bien prav priti
entrar y salir sem in tja iti
el año que entra prihodnje leto
ahora entro yo sedaj sem jaz na vrsti
le entra coraje (on) pobesni
le entra el sueño spanec ga premaga
le ha entrado apetito dobil je apetit
eso no me entra to je težko (razumljivo) zame
ese hombre no me entra tega človeka ne morem trpeti
cuando entre el día ko napoči dan
¡entre! naprej! vstopite!
entrar de aprendiz v uk (kot vajenec) stopiti
entrar de por medio posredovati
entrar en calor raztogotiti se
entrar en edad postarati se
entrar en juicio terjati obračun (con od)
entrar en relaciones comerciales navezati trgovske stike
entrar en temor prestrašiti se
ya voy entrando en curiosidad že postajam radoveden
entrar por alto biti utihotapljen
entrarse noter iti, vstopiti
entrarse de rondón vstopiti nenajavljen
entrarse por la casa nepričakovano pripasti (sreča)

entrare

A) v. intr. (pres. entro)

1. vstopiti, vstopati:
entrate! entrate! naprej!
entrare per la finestra pren. uspeti na nepošten način ali nezasluženo
entrare in scena nastopiti (na odru); pren. nastopiti, stopiti v akcijo:
poi entrarono in scena i grossi calibri potem so stopili v akcijo težki kalibri
entrare sotto le coperte zlesti pod odejo, iti spat

2. pren. vtikati se:
smetti di entrare nelle cose che non ti riguardano nehaj se že vtikati v stvari, ki se te ne tičejo

3. iti, stati; vriniti se:
il chiodo non entra nel muro žebelj ne gre v zid
il due nell'otto entra quattro volte dva v osem gre štirikrat
entrarci, non entrarci imeti, ne imeti, pri tem nič opraviti
è un discorso che non c'entra niente kar praviš, nima s tem nič opraviti
c'entra come i cavoli a merenda pren. to se poda kakor kravi sedlo
un dubbio entrò nel mio animo dvom se mi je vrinil v dušo

4. stopiti, iti v:
entrare in magistratura iti v sodstvo
entrare nell'esercito stopiti v vojaško službo, izbrati vojaško kariero
entrare in convento, in religione pomenišiti se

5. pren. začeti:
entrare in guerra con, contro qcn. začeti vojno s kom
entrare in argomento iti k stvari
entrare in ballo, in gioco vmešati se
entrare in contatto con qcn. stopiti v zvezo z nekom
entrare a dire, a parlare spregovoriti
mi entrò la paura zbal sem se
entrare in agonia stopiti v agonijo
entrare nei dieci anni d'età stopiti v deseto leto
entrare in bestia pobesneti
entrare in carica prevzeti funkcijo, službo
entrare in vigore stopiti v veljavo
entrare in possesso di qcs. kaj dobiti v last

B) m začetek (časovnega obdobja):
sull'entrare della primavera na začetku pomladi