-
наперсник m (zast.) zaupnik; ljubljenec
-
поверенный pooblaščen; m zaupnik, pooblaščenec;
присяжный поверенный predrev. odvetnik;
поверенный в делах odpravnik poslov
-
пові́рений -ного ч., zaúpnik -a m., odprávnik -a m.
-
пові́рник -а ч., zaúpnik -a m.
-
iūrātor -ōris, m (iūrāre)
1. priseg(ov)alec, prisežnik, prisegajoči: Macr., falsus i. Macr. krivoprisežnež, krivorotnik.
2. prisežnik pri cenzu, zaprisežen zaupnik, presojevalec, cenilec, ki je moral presojati podatke državljanov in presojene vpisovati v cenitvene sezname, zapise: Cat. fr., L., census quom sum, iuratori recte rationem dedi Pl.; metaf.: vos iuratores estis; quaeso, operam date Pl.
-
Vertrauensarzt, der, zdravnik zaupnik
-
administrateur, trice [administratœr, tris] masculin, féminin upravnik, -ica, upravitelj, -ica, oskrbnik, -ica, poslovodja; član upravnega sveta
administrateur délégué delegat upravnega sveta
administrateur de la faillite upravitelj konkurza
administrateur fiduciaire zaupnik
administrateur-gérant d'un journal izdajatelj časopisa
administrateur-séquestre prisilni upravitelj
-
Alba -ae
I. masc. Alba, rim. nom. propr.:
1. kralj v Albi Longi: O.
2. zaupnik Gaja Vera (C. Verres): Ci.
— II. fem. (albus) Alba Alba, ime več italskih mest, poseb.
1. Alba Longa (pri Ci. enkrat Longa Alba) Alba Longa, Dolga Alba, najstarejše lat. mesto, po mitu ga je ustanovil Askanij na ozkem, dolgem (od tod Longa) slemenu hriba ob Albanskem jezeru, materinsko mesto Rima, razrušil ga je Tul Hostilij: Ci., L., V. idr. Od tod adj. Albānus 3 albanski, iz Albe: ager Ci., exercitus, pubes L., pax L. z Albanci, mons Albanus Varr., Ci., L., Plin. Albanska gora (zdaj Monte Cavo), zahodni, najvišji vrh Latinskega (zdaj Albanskega) gorovja, jugovzhodno od Rima s svetiščem Lacijskega Jupitra (Iuppiter Latiaris): tam so bili Albani tumuli atque luci Ci. in nemus Albanum L., tam je rodila trta izvrstno sladko vino, vinum Albanum H., Plin., tam se je lomil lapis Albanus Plin. albanskogorski groh (od tod columnae Albanae Ci. ap. Q., Suet., lapicidinae Albanae Vitr. albanskogorski kamnolomi), tam se je opravljala tudi comissatio Albana Mart. (gl. comissātiō); na njegovem zahodnem vznožju slikoviti, globoki ognjeniški lacus Albānus Ci., Val. Max. Albansko jezero (zdaj Lago di Albano), katerega vodo (aqua Albana Ci.) so Rimljani, ko so oblegali Veje, speljali po rovu, skopanem skozi lavnato obalo, ter tako znižali jezersko gladino: Ci., L. Subst. Albānī -ōrum, m Albanci, preb. Albe Longe: Varr., L., Plin. Albānum -ī, n (sc. praedium) Albansko (posestvo), sprva velike vile Gneja Pompeja in drugih bogatih Rimljanov, zlasti cesarjev Nerona in Domicijana ob Albanski gori proti Apijski cesti: Ci., Suet. (Domicijanov Albanum se je imenoval tudi Albana arx T., Iuv. in Albanus secessus Suet.), pozneje municipij (Municipium Albanum, zdaj mesto Albano).
2. Alba Alba, stoječa na visoki skali ob Fucinskem jezeru v Samniji, sprva marzovsko mesto, potem rim. naselbina, močna trdnjava in rim. državna ječa (še zdaj Alba): Ci., C., L., Vell., pri Plin. Albensium Alba, pri Char. Alba Fūcentis Fucinska Alba. — Od tod adj. Albēnsis -e albanski: ager L., rus, nuces Plin.; subst. Albēnsēs -ium, m Albanci, preb. samnijske Albe: Varr., Corn., Plin.
— III. masc.
1. Alba (mōns) (gorovje) Alba: Vop.
2. Alba Alba,
a) reka v Tarakonski Hispaniji (zdaj Ter): Plin.
b) = reka Laba (Albis): Vop.
-
allegado soseden; sprijateljen, prijatelj(ski); v sorodu, soroden; podoben; pripadajoč kaki stranki
allegado m sorodnik; zaupnik; pristaš, privrženec; služabnik
-
Antipater -trī, m (Ἀντίπατρος, od tod pozna lat. obl. Antipatrus -trī) Antipater,
1. zaupnik FilipaII. in Aleksandra Vel. in za njunega vladanja državni upravnik; po Aleksandrovi smrti najprej namestnik, potem kralj v Makedoniji; Kasandrov oče, umrl l. 319: Ci., Iust.
2. njegov vnuk, Lizimahov zet: Iust.
3. ime več gr. filozofov:
a) Ant. Cyrenaicus Antipater iz Kirene, Aristipov učenec: Ci.
b) Antipater iz Tarza, stoik, Panetijev učitelj: Varr., Ci.
c) Antipater iz Tira, stoik, prijatelj Katona Utičana: Ci.
4. Rimljan L. Caelius Ant. Lucij Celij Antipater, sodobnik Grakhov, letopisec, vir Liviju (gl. Caelius): Ci., Val. Max., Fest.
5. Antipater Sidonec, gr. epigramatik okrog l. 90: Ci., Plin., Q.
6. umetnik bronastih reliefov: Plin.
-
Arēus -ī, m (Ἄρειος) Arej, gr. filozof, Avgustov zaupnik: Sen. ph., Suet.
-
Asinius 3 Azinij(ev), ime rim. plebejskega rodu,
1. C. Asinius Pōlliō Gaj Azinij Polion, tudi samo Pōlliō ali Pōliō (-ōnis), Marucinec, roj. l.76, izvrsten državnik, govornik, zgodovinopisec, slovničar in kritik, ustanovitelj prve knjižnice v Rimu. Kot Cezarjev, pozneje pa Oktavijanov pristaš in zaupnik je deloval v obeh vojnah. Bil je konz. l.40, l.39 je triumfiral nad dalmatinskimi Partinci, pozneje pa se je posvečal le še znanostim; umrl je l.4 po Kr.: Ci. ep., V., H., T. idr.; pl. Asiniī Sen. ph. možje, kakršen je bil Azinij.
2. C. Asinius Gallus Gaj Azinij Gal(us), sin prejšnjega, prijatelj znanosti, napisal je spis „ Comparatio patris et Ciceronis“ ter baje zlagal tudi epigrame. Zaradi njegove prostodušnosti ga je Tiberij sovražil, l.30 ga je obsodil na smrt, ne pa tudi usmrtil. L.33 po Kr. je v ječi umrl od gladu: Sen. rh., T., Suet., Plin. iun., Gell., Asinius uterque (oče in sin) Q.
-
Bomilcar -aris, m Bomilkar, punsko moško ime.
1. kart. vojskovodja v vojni zoper Agatokleja: Iust.
2. kart. vojskovodja pod Hanibalom: L.
3. zaupnik kralja Jugurte, ki pa ga je naposled ubil zaradi izdajstva: S.
-
confiance [kɔ̃fjɑ̃s] féminin zaupanje, zaupnost, zaupljivost; samozavest
de confiance v dobri veri, nič hudega sluteč
en confiance z zaupanjem, brez bojazni
abus masculin de confiance zloraba zaupanja
digne de confiance vreden zaupanja
homme masculin, personne féminin de confiance zaupnik, zaupna oseba
maison féminin de confiance solidna tvrdka
place féminin, poste masculin de confiance zaupno mesto, položaj
question féminin de confiance vprašanje zaupnice
vote masculin de confiance glasovanje o zaupnici
avoir confiance en soi biti samozavesten
avoir une confiance totale en quelqu'un imeti popolno zaupanje v koga
acheter un appareil en toute confiance kupiti aparat brez bojazni, (da ne bi dobro deloval)
faire confiance à l'avenir zaupati bodočnosti
(familier) faites-moi confiance! verjemite mi!
donner sa confiance, faire confiance à quelqu'un zaupati komu
gagner la confiance de quelqu'un pridobiti si zaupanje kake osebe
inspirer (la) confiance zbujati zaupanje
jouir de l'entière confiance uživati polno zaupanje
mettre, placer sa confiance en staviti svoje zaupanje v
perdre confiance izgubiti zaupanje
prendre confiance en quelqu'un dobiti zaupanje v koga
trahir, tromper la confiance de quelqu'un izdati, prevarati zaupanje kake osebe
-
confianza ženski spol zaupanje, zaupnost, zaupljivost; (napačno) zaupanje v sebe; prezaupnost; pogum, odločnost
confianza en sí mismo, confianza propia zaupanje v samega sebe
abuso de confianza zloraba zaupanja, verolomnost
lleno de confianza zaupen, zaupljiv
persona de confianza zaupnik
con (toda) confianza odkrito, naravnost
de confianza zanesljivo
en confianza zaupno, pod roko
dicho sea en confianza med nami rečeno
hacerse digno de la confianza izkazati se vrednega zaupanja
inspirar confianza vliti zaupanje
poner confianza en zaupati v
adquirir la confianza pridobiti si zaupanje
-
confidence [kɔ́nfidəns] samostalnik (in)
zaupanje; zaupno sporočilo; samozavest, drznost, nesramnost
to be in s.o.'s confidence biti zaupnik koga
to have every confidence popolnoma zaupati
in confidence zaupno
in strict confidence strogo zaupno
confidence man, confidence trickster slepar
o place (ali repose) confidence in s.o. dobiti zaupanje do koga
to take s.o. into one's confidence zaupati se komu, zaupno komu povedati
ameriško confidence game, britanska angleščina confidence trick prevara (zaupljive osebe)
-
confidente zanesljiv, zvest
confidente m zaupnik; oglednik, izvidnik, policijski vohljač; sovedec
-
Dabar -aris, m Dabar, Mazinisov sorodnik in Bokhov zaupnik: S.
-
délavski (-a -o) adj. operaio, degli operai; di, da lavoro:
delavske hiše case operaie
delavska obleka tuta da lavoro
delavsko gibanje movimento operaio
delavska stranka partito operaio
delavski razred classe operaia
delavska knjižica libretto di lavoro
hist. delavsko samoupravljanje autogestione operaia
hist. delavski svet consiglio operaio
delavska (ljudska)
univerza università popolare
delavski zaupnik fiduciario di fabbrica; delegato di reparto
delavska zbornica camera del lavoro
delavska zveza trade union
-
délégué, e [-ge] adjectif delegiran; masculin, féminin delegat, -inja, odposlanec, -nka; pooblaščenec, -nka
délégué du personnel zastopnik, zaupnik osebja
délégué syndical, ouvrier sindikalni, delavski delegat (à un congrès international na mednarodnem kongresu)
nommer, désigner un délégué imenovati, določiti delegata