Zahnlaut, der, zobnik, dental
Zahnrad, das, Technik zobnik
zupčànīk -íka m zobato kolo, zobnik: čeoni zupčanik s ravnim zubima
белена f (bot.) zobnik, blen
он белены объелся zmešalo se mu je.
зубе́ць -бця́ ч., zób |pri žagi, grabljah| -a m., zobník -a m.
bevel-wheel [bévəlhwi:l] samostalnik
stožčasti zobnik
bùnika ž bot. črni zobnik, Hyoscyamus niger; govori kao da je -e jeo govoriti neumno
giusquiamo m bot. črni zobnik, blen (Hyoscyamus niger)
glavòbōljka ž bot. črni zobnik
henbane [hénbein] samostalnik
botanika črni zobnik, blen; njegov strup
Kegelrad, das, Technik stožčasto kolo, stožčasti zobnik
Kettenzahnkranz, der, Kettenzahnrad, das, beim Fahrrad: zadnji zobnik
Planetenrad, das, Technik planetno kolo, planetni zobnik, planetnik
satēllite
A) m
1. astr. satelit:
satellite meteorologico meteorološki satelit
trasmissione via satellite tv satelitski prenos
2. strojn. planetnik
3. avto satelitski zobnik
4. anat. satelitski živec
5. ekst. privrženec, zaupnik; slabš. oproda
B) agg. satelitski:
città satellite satelitsko mesto
stato satellite satelitska država
Schaltrad, das, Technik pretikalno kolo; stikalni zobnik
Schraubenrad, das, Technik vijačni zobnik
Stirnrad, das, Technik čelno kolo, čelni zobnik
svinjárac -rca m bot. črni zobnik
symphōnia -ae, f (tuj. συμφωνία)
1. soglasje, glasovna ubranost, harmonična ubranost zvokov, ubrano razmerje zvokov, simfoníja, akórd, konsonánca, starejše glasosklàd, glasoskladje (čisto lat. concentus, naspr. diaphōnia): symphoniae musicae sive concentus Vitr. konsonanca.
2. occ.
a) ubrana (skladna) glasba (godba), harmonična glasba, koncert: Cels. idr., cum in eis conviviis symphonia caneret Ci., ex convivio eum reduxerant mulieres cum cantu atque symphonia Ci. z ropotom in pompom, „s švopom in sopom“, neque moleste ferebant (sc. homines) … locum illum litoris percrepare totum mulierum vocibus cantuque symphoniae Ci., eos deducere in locum, qui circumsonet ululatibus cantuque symphoniae L., symphonia discors H., ad symphoniam canere Sen. ph. po glasbi (godbi).
b) meton. neko glasbilo, nek boben: Hier., Prud., Isid. — Od tod adj. symphōniacus 3 (tuj. συμφωνιακός)
1. glasben, godben, h glasbenemu zboru (kapeli) spadajoč: homines, pueri, servi Ci., artes Arn.; subst. symphōniacī -ōrum, m glasbeniki, godci, glasbeni zbor (kapela): symphoniaci Romam missi sunt Ci.
2. bot. symphōniaca herba blen, črni zobnik: Ap. h., P. Veg.
Tellerrad, das, Technik krožnični zobnik; krožnično kolo