Franja

Zahntaube, die, Tierkunde zobati golob

Zahnwal, der, Tierkunde zobati kit

bedfellow [bédfelou] samostalnik
soprenočevalec; soprog(a)

he is an awkward (ali a strange) bedfellow z njim ni prijetno živeti, z njim ni dobro češnje zobati

burla ženski spol šala, burka; zasmeh, zasramovanje; draženje; prevara

burla burlando brez zbujanja pozornosti, nevedé
en tono de burla v posmehljivem tonu
de burlas za šalo, v šali
aguantar burlas razumeti šalo
no entender de burlas ne razumeti šale
mezclar burlas con veras pol v šali, pol resno govoriti
ni en burlas ni en veras, con tu amo partas peras z veliko gospodo ni dobro češenj zobati

coucheur, euse [kušœr, öz] masculin, féminin spalni(a) tovariš(ica); sospalec, soprenočevalec

mauvais coucheur neprijeten, prepirljiv človek
il est un mauvais coucheur z njim ni dobro češenj zobati

cremallera

(cierre de) cremallera patentna zadrga
ferrocarril de cremallera vzpenjača (na zobati tračnici)

Curius 3 Kurij(ev), ime rimskega plebejskega rodu. Poseb. znana sta:

1. M'. Curius Dentātus Manij Kurij Dentat (Zobati), homo novus, ki je kot konzul l. 290 premagal Samnijce, l. 275, v drugem konzulatu, Pira pri Beneventu, l. 274 pa, v tretjem konzulatu, upornike v spodnji Italiji; umrl je kot cenzor l. 272. Zaradi poguma, zmernosti in nepodkupljivosti je slovel kot vzor starorimske preproščine: ergo in hac vita M'. Curius cum de Samnitibus, de Sabinis, de Pyrrho triumphasset, consumpsit extremum tempus aetatis Ci., Curio ad focum sedenti magnum auri pondus Samnites cum attulissent, repudiati sunt Ci., incomptis Curium capillis utilem bello tulit saeva paupertas H., Curius parvo quae legerat horto ipse focis brevibus ponebat holuscula Iuv.; njegovo ime je zato prišlo v pregovor in je kot apel. označevalo pogumnega in zmernega moža: Curii Ci., Lucan., Iuv. možje, kakršen je bil Kurij, nenia, … et maribus Curiis et decantata Camillis (= starim Rimljanom) H.

2. Q. Curius Kvint Kurij, Katilinov tovariš in izdajalec njegove zarote: (Cicero) multa pollicendo per Fulviam effecerat, ut Q. Curius … consilia Catilinae sibi proderet S. — Od tod adj. Curiānus 3 Kurijev, na kakega Kurija nanašajoč se: causa Ci., iudicium Q., villa (namreč Manija Kurija Dentata na Sabinskem) Ci.

češnj|a [é] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Kirsche (divja Vogel-Kirsche, prava Süß-Kirsche, okrasna/japonska Japanische Blüten-Kirsche); drevo: der Kirschbaum; sadež: die Kirsche, die Kirschfrucht; les: das Kirschbaumholz/Kirschholz
sorta češnje die Kirschsorte
zgodnja češnja die Frühkirsche
češnja hrustavka die Knorpelkirsche
cvetenje češenj die Kirschblüte
čas zorenja češenj die Kirschenzeit
velik kot češnja kirschgroß
figurativno z njim ni dobro češenj zobati mit ihm ist nicht gut Kirschen essen
➞ → "gumijasta češnja", ➞ → kozja češnja, ➞ → volčja češnja

češnja samostalnik
1. Prunus avium (drevo) ▸ cseresznye, cseresznyefaPovezane iztočnice: divja češnja

2. (plod) ▸ cseresznyePovezane iztočnice: briška češnja

3. neštevno (les) ▸ cseresznye, cseresznyefaPotrebujemo seveda tudi klekeljne, ki so narejeni iz češnje, slive ali javorja, skratka gladkega lesa brez grč. ▸ Természetesen szükség van csipkeverő orsókra is, amelyek készülhetnek cseresznyefából, szilvafából vagy juharfából, tehát sima, görcsmentes faanyagból.
Pohištvo je na voljo v barvi češnje, bukve ali svetlega oreha. ▸ Cseresznye-, bükk- vagy világos diószínben lehet kapni a bútort.

čéšnja botanika (sadež) cherry, (drevo) cherry tree

volčja čéšnja deadly nightshade; belladonna
z njim ni dobro čéšnje zobati he is a difficult customer (ali a strange fellow), he is a tough proposition (ali pogovorno a tough egg)

čéšnja (-e) f

1. bot. (drevo) ciliegio (Prunus avium)

2. (sad) ciliegia:
pren. zardeti kot češnja diventar rosso come una ciliegia
pog. z njim ni dobro češenj zobati con lui è meglio non aver a che fare

3. (češnjev les) (legno di) ciliegio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. japonska češnja ciliegio giapponese
judovska češnja alchechengi (Physalis alhehengi)
kozja češnja (čistilna krhlica) ramno (Rhamnus catharchica)
pasja češnja frangola (Rhamnus frangula)
volčja češnja belladonna (Atropa belladonna)

čéšnja (sadež) cereza f ; (drevo) cerezo m

divja češnja cereza silvestre, (drevo) cerezo silvestre (ali de monte ali de aves)
volčja češnja belladona f
z njim ni dobro češenj zobati no quisiera partir peras con él

dôbro adv.

1. bene:
dobro zaslužiti guadagnare bene
dobro (srečno, uspešno)
končati se finire bene
dobro nositi se (biti trpežen) portarsi bene
dobro (toplo)
obleči se vestirsi bene
dobro (drago)
prodati vendere bene, caro
dobro videti, slišati vedere, sentire bene
dobro (v izobilju, lagodno)
živeti vivere bene

2. (izraža temeljitost dejanja) bene:
dobro očistiti pulire bene
dobro (močno, trdno)
pritrditi fissare bene
dobro (varno)
shraniti conservare bene
iz dobro poučenih virov se je zvedelo da fonti bene informate si è saputo
(kot podkrepitev) dobro veš, da ne morem lo sai bene che non mi è possibile

3. (poudarja pravkaršnjo izvršitev dejanja) appena:
zbudili so ga, ko je komaj dobro zaspal lo svegliarono che s'era appena addormentato

4. v povedni rabi za izražanje:
a) primernosti, koristnosti bene:
dobro bi se bilo posvetovati še z drugimi sarebbe bene consigliarsi anche con gli altri
b) dobro bi ... za izražanje želje, trditve bene:
dobro bi bilo manj govoriti, pa več delati sarebbe bene parlare di meno e fare di più
c) za izražanje precejšnje zadovoljnosti okoliščin bene:
pri vas je zdaj dobro, ne morete se pritoževati adesso state bene, non avete di che lamentarvi

5. eliptično za izražanje zadovoljstva, presenečenja nad čim meno male:
dobro, da ni zamudil meno male che non abbia fatto tardi
še dobro, da ga poslušajo meno male lo ascoltano

6. v medmetni rabi za izražanje privolitve, pritrjevanja, nevoljnega sprijaznenja bene:
dobro, pa naj bo po tvojem bene, sia come vuoi tu
dobro, zdaj vidim, kaj je v stvari bene, adesso vedo come stanno le cose
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dobro deti fare bene; far piacere
dobro se goditi stare bene
dobro se počutiti stare bene, sentirsi bene; ekst. trovarsi bene
biti dobro podkovan v čem essere ferrato in qcs.
biti dobro zapisan pri kom godere di una buona riputazione presso qcn.
pren. z njim ni dobro češenj zobati con lui è meglio non aver a che fare

friz moški spol (-a …) gradbeništvo, arhitektura der Fries, -fries (bukranijski Bukranionfries, cikcakasti Zickzackfries, diamantni Diamantfries, kleščasti Zangenfries, kockasti Würfelfries, križnoločni Kreuzbogenfries, listni Blattfries, ločni Bogenfries, luskasti Schuppenfries, nazobčani Zackenfries, pleteničasti Flechtbandfries, ploščni Plattenfries, polkrožnoločni Rundbogenfries, rombasti Rautenfries, s cinami Zinnenfries, s kljunatimi glavami Schnabelkopffries, s krogi Scheibenfries, stožčasti Kegelfries, svitkasti Rollenfries, šahovničasti Schachbrettfries, Würfelfries, šilastoločni Spitzbogenfries, valoviti listni der Laubfries, die Blattwelle, vrvičasti Taufries, z lobanjami Bukranionfries, zobati Zahnfries, zobčasti Spitzzahnfries, žagasti Sägezahnfries, živalski Tierfries)

golob [ó] moški spol (-a …)

1. die Taube, živalstvo, zoologija red: der Taubenvogel, družina: die Taube
pravi golob Echte Taube, v sestavi: -taube (grivar Ringeltaube, duplar Hohltaube, skalni Felsentaube, mestni Feldtaube, gvinejski Guineataube, snežni Schneetaube, golšec Kropftaube)
čopasti golob Schopfwachteltaube
dolgorepi golob Großschwanztaube
karolinski golob Karolinataube
kronasti golob Krontaube
golob ogrličar Mähnentaube
golob selec Wandertaube
talni golob Erdtaube (beločeli Weißstirn-Erdtaube)
zobati golob Zahntaube
golob samec der Tauber

2.
glinasti golob die Tontaube, Wurftaube

3. živalstvo, zoologija riba:
morski golob der Adlerrochen
|
boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach

Holzhacken, das, mit ihm ist nicht gut Holzhacken z njim ni dobro češenj zobati

jagoda samostalnik
1. ponavadi v množini (rastlina) ▸ eperPovezane iztočnice: vrtna jagoda

2. ponavadi v množini (plod) ▸ eper, eperszemPovezane iztočnice: vrtna jagoda

3. ponavadi v množini (okrogel plod) ▸ bogyóPlodovi v obliki rdečih jagod so strupeni! ▸ A piros bogyóalakú termések mérgezők!
Strupene so le črne jagode, ki jih bršljan naredi pozimi. ▸ A borostyánnak csak a télen termő, fekete színű bogyói mérgezőek.
Dodajte čebulo in jušno zelenjavo, zalijte z vinom, juho in sokom od peke ter dodajte še brinove jagode in vejico rožmarina. ▸ Adja hozzá a hagymát és a leveszöldséget, öntse fel a borral, a levessel és a sütésnél maradt zsiradékkal, majd tegye bele a borókabogyót és egy szál rozmaringot.

4. ponavadi v množini (droben predmet) ▸ gyöngy, golyó, szemOgrlica iz raznobarvnih steklenih jagod je bila narejena v 4. stoletju pr. n. š. ▸ A különböző színű üveggyöngyökből fűzött nyaklánc az i.e. 4. században készült.

Kirsche, die, (-, -n) češnja; mit ihm ist nicht gut Kirschen essen z njim ni dobro češenj zobati; (Sanerkirsche) višnja

kit¹ moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Wal (Brydeov/Edenov Bryde-Wal, Eden-Wal)
vosati kit Bartenwal
zobati kit Zahnwal
beli kit Weißwal
borealni kit Seiwal
brazdasti kit Furchenwal
črni kit Schwarzwal (južni Südlicher, severni Baird-Schwarzwal)
dvozobi kit Zweizahnwal
gladki kit Glattwal
mali gladki kit Zwergglattwal
grenlandski kit Grönlandwal
kit grbavec Buckelwal
hrbtopluti kit Finnwal
južnomorski/kapski kit der Südkaper
kljunati kit (račak) der Schnabelwal
ledni kit der Nordkaper
biskajski kit Biskayawal
japonski kit Nordwestwal
pritlikavi kit (ščukar) Zwergwal, Hechtwal
progasti kit Finnwal
račji kit der Dögling, der Entenwal
Shepardov kit der Shepard-Wal
sinji kit Blauwal
sivi kit Grauwal
lov na kite der Walfang

krapov|ec moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija der Karpfenfisch
pritlikavi krapovec Kleinkärpfling
jamski pritlikavi krapovec der Blindfisch
zobati krapovec Zahnkärpfling